Tega, kar Jehova želi od nas, ni težko izpolnjevati
1 Upoštevanje Jehovovih zakonov in načel je danes najboljši način življenja in nam pomaga postaviti dober temelj za večno prihodnost. (Ps. 19:7–11; 1. Tim. 6:19) Vendar smo zaradi Satanovega sveta pod hudim pritiskom. Temu dodaja svoje še naše nepopolno telo. Ko skušamo izpolnjevati svoje svetopisemske odgovornosti, se včasih počutimo nemočne. (Ps. 40:12; 55:1–8) Morda se celo sprašujemo, ali lahko sploh naredimo vse, kar Jehova želi od nas. Kaj nam lahko v takšnih trenutkih pomaga ostati duhovno uravnovešeni?
2 Jehovove zapovedi nas ne bremenijo: Jehova od nas nikoli ne zahteva česa nerazumnega. Njegove zapovedi nam niso v breme, temveč so v naše dobro. (5. Mojz. 10:12, 13; 1. Jan. 5:3) Zaveda se naših človeških slabosti, »spominja se, da smo prah«. (Ps. 103:13, 14) Sočutno sprejema naša najboljša prizadevanja, da bi mu služili, četudi nas pri tem omejujejo okoliščine. (3. Mojz. 5:7, 11; Mar. 14:8) Vabi nas, naj nanj vržemo svoje breme, in nam zagotavlja, da bo poskrbel za to, da mu bomo lahko ostali zvesti. (Ps. 55:22; 1. Kor. 10:13)
3 Potrebujemo zdržljivost: Biblijske pripovedi o značajnih ljudeh, kakršni so bili Elija, Jeremija in Pavel, pokažejo, zakaj potrebujemo zdržljivost. (Heb. 10:36) Jehova je te može v nadlogah in malodušju podpiral. (1. kra. 19:14–18; Jer. 20:7–11; 2. Kor. 1:8–11) Spodbuja pa nas tudi zvestovdanost naših bratov in sester v novodobnem času. (1. Pet. 5:9) Poglobljeno premišljevanje o takšnih zgledih nam lahko pomaga, da ne zapademo v malodušje.
4 Zaupanje Božjim obljubam je »sidro za dušo«. (Heb. 6:19, NW) Abrahama in Saro je to zaupanje spodbudilo, da sta se odzvala na Jehovov poziv, naj zapustita svoj dom in ‚se kot tujca preselita v deželo obljube‘. Mojzesu je omogočilo, da se je neustrašno postavil na stran pravega čaščenja. Jezusa je podpiralo, da je prestal mučilni kol. (Heb. 11:8–10, 13, 24–26; 12:2, 3, NW) Če bomo Božjo obljubo o pravičnem novem svetu v svojem srcu ohranjali živo, bomo laže ostali neomajni. (2. Pet. 3:11–13)
5 To, da si v spomin prikličemo, kako smo že bili zvestovdani, požrtvovalni in pogumni, nam lahko prav tako obnovi moči za Jehovovo službo. (Heb. 10:32–34) Ob tem se spomnimo, kako radostni smo, kadar Jehovu dajemo, kar želi od nas, namreč da smo mu vdani iz vse duše. (Mat. 22:37)
[Preučevalna vprašanja]
1. S kakšnimi občutki se moramo morda včasih spopadati in zakaj?
2. Kako razumen je Jehova pri tem, kar želi od nas?
3. Kako nas Jehova krepi, da zdržimo?
4. Zakaj je pomembno, da smo osredinjeni na Božje obljube?
5. Zakaj nas lahko premišljevanje o naši dosedanji zvestovdanosti spodbuja?