Kako lahko pomagamo zakoncem, ki niso Priče?

¹ Številni Jehovovi služabniki so poročeni s kom, ki je sicer naklonjen bratom in sestram ter se zanima za občino, vendar se obotavlja postati Božji služabnik. Neki mož je priznal: »Misel, da bi hodil po hišah, je bila zame velika ovira.« Drugi imajo mogoče kakšne nesvetopisemske navade, ki bi jih morali odpraviti, ali pa morda menijo, da se jim nikoli ne bi uspelo držati tako natrpanega teokratičnega urnika, kakršnega ima zakonec. Kako jim lahko pomagamo?

² Zanje se osebno zanimajmo: Če se za druge osebno zanimamo in opazimo njihove skrbi, se bodo morda laže odzvali na biblijsko resnico. (Fil. 2:4) Tisti, ki nekoč niso bili iste vere kakor njihov zakonec, pogosto povedo, da so se drugi Priče zanje osebno zanimali. »José, eden od občinskih starešin, se je zame še posebej zavzel,« pojasnjuje prej omenjeni mož. »Menim, da me je prav on spodbudil, da sem končno le začel resno preučevati.« Neki drug mož se spominja, da so se bratje ob obisku skušali z njim pogovarjati o tem, kar je njega zanimalo. »Na [ženino] vero sem začel gledati povsem drugače,« je dejal. »Njeni prijatelji so bili zelo inteligentni ljudje, ki so se lahko pogovarjali o različnih temah.« (1. Kor. 9:20–23)

³ Praktično pomagajmo: Na zakonce, ki niso Priče, lahko naredi vtis tudi to, da se jim prijazno pomaga. (Preg. 3:27; Gal. 6:10) Ko se je nekemu neverujočemu zakoncu pokvaril avto, mu je na pomoč priskočil mlad Pričevalec. »To je name res naredilo močan vtis,« se spominja. Neki drug brat je enemu takšnih mož ves dan pomagal postavljati ograjo na njegovem posestvu. Med tem, ko sta delala in se pogovarjala, sta se spoprijateljila. Čez dva tedna je ta moški pristopil k bratu in mu rekel: »Prišel je čas, da v svojem življenju naredim nekaj sprememb. Ali bi z menoj preučeval Biblijo?« Hitro je napredoval in je sedaj krščen Pričevalec.

⁴ Zato na področju vztrajno iščimo vredne, hkrati pa še naprej pomagajmo tem, ki so poročeni z našimi soverniki. (1. Tim. 2:1–4)