Ali ‚hočeš‘ pomagati drugim?
1 Jezusu je bilo resnično mar za ljudi. Ko ga je gobavec prosil za pomoč, je Jezus iztegnil roko, se dotaknil moža in rekel: »Hočem, bodi očiščen!« (Mar. 1:40–42, poudarili mi.) Kako lahko Jezusa posnemamo v tem, kako je on gledal na pomoč drugim?
2 Pomoč zainteresiranim: Vsakdo v občini ima svojo vlogo pri tem, da zainteresiranim pomaga, da postanejo Jehovovi častilci. Ko novi pridejo na shode, jih pozdravi in se z njimi seznani. Razmišljaj o tem, kako bi jih spodbudil. Pohvali jih za komentarje, ki jih dajejo. Povej jim, da ceniš njihov trud, da bi v življenju udejanjali biblijska načela. Pomagaj jim spoznati, da lahko v občini sklepajo prava prijateljstva.
3 Pomoč sovernikom: ‚Tisti, ki smo si ž njimi domači po veri,‘ si še posebej zaslužijo, da jim v mnogočem pomagamo. (Gal. 6:10) Mnogi se spoprijemajo z zdravstvenimi težavami. S spodbudnim obiskom lahko poskrbiš za družbo, ki jo zelo potrebujejo, morda pa jim boš lahko tudi kako praktično pomagal. Nekateri se mogoče spoprijemajo z drugačnimi težavami v življenju. Da se zanje zanimaš, jim pokaži tako, da si vzameš čas, jim prisluhneš in jih spodbudiš. (1. Tes. 5:14) Naše sodelovanje pa potrebujejo tudi starešine, ko izpolnjujejo svoje odgovornosti. (Heb. 13:17) Z voljnostjo in pripravljenostjo pomagati smo lahko sovernikom v ‚krepilno pomoč‘. (Kol. 4:11, NW)
4 Pomoč družinskim članom: Prizadevati bi si morali, da bi Jezusovo zanimanje za ljudi posnemali tudi znotraj naše lastne družine. Zaradi velikega zanimanja starši ‚vzrejajo svoje otroke v Jehovovem discipliniranju in umskem uravnavanju‘. (Efež. 6:4, NW) Otroci lahko naredijo svoj del s tem, da se nemudoma pripravijo, ko pride čas za družinsko preučevanje, občinske shode ali terensko službo. Odrasli otroci lahko odsevajo Jezusovo sočutje tako, da obzirno pomagajo staršem spoprijemati se s težavami, ki prihajajo s starostjo. Tako in še kako drugače lahko vsi ‚udejanjamo bogovdanost v svoji hiši‘. (1. Tim. 5:4, NW)
5 Ko posnemamo Jezusa in drugim pomagamo, jim s tem morda olajšamo težave ter prispevamo k temu, da bosta naša družina in občina še bolj povezani. Najpomembnejše pa je, da s tem slavimo Jehova, ‚Očeta usmiljenosti‘. (2. Kor. 1:3)