Kaj naj bi vnaprej načrtovali?
1 Vsak od nas nekoliko razmišlja o svojih načrtih za prihodnost. Tisti z zemeljskim upanjem se veselijo večnega življenja v Božjem novem svetu, kjer bo vladala pravičnost. Toda so vplivi, ki lahko posamezniku to upanje iztrgajo iz srca. Močno si moramo prizadevati, da bi se naše življenje nenehno vrtelo okoli dela v prid Kraljestva in nas ne bi zapeljale vabljive želje mesa. (1. Jan. 2:15–17)
2 Svet preprosto ne more razumeti ciljev ljudi z duhovnimi vrednotami. (1. Kor. 2:14) Medtem ko si drugi prizadevajo za slavo, močjo oziroma bogastvom, mi stremimo za duhovnimi zakladi. (Mat. 6:19–21) Ali bomo sploh kdaj dosegli naše duhovne cilje, če poskušamo svoje razmišljanje prilagoditi gledišču, ki ga ima o prihodnosti svet? Svetne reči bi kmalu zavzele naše srce. Kako lahko to preprečimo?
3 ‚Oblecimo Gospoda Jezusa Kristusa‘: Ali svojo prihodnost gradimo na kraljestvenih dobrinah, lahko med drugim ugotovimo tako, da preiščemo, o čem se pogovarjamo. Ali nenehno govorimo o gmotnih rečeh in svetnih interesih? Če da, moramo razmisliti o tem, ali je naše srce še vedno močno osredotočeno na duhovne vrednote. Morda bomo morali večjo pozornost posvetiti temu, da bomo ‚raje oblekli Gospoda Jezusa Kristusa, in si ne delali skrbi [vnaprej načrtovali, NW] za meso, da bi mu stregli v poželenju‘. (Rim. 13:14)
4 Mladi lahko ‚oblečejo Kristusa‘ tako, da vnaprej načrtujejo dan, ko bodo pričeli polnočasno strežbo. Neki mladenič, ki je želel redno pionirati, je odraščal v kulturi, kjer je za mlade fante običajno v navadi, da si zagotovijo finančno varnost. Zato se je poslu tako zelo posvetil, da je le še mehanično obiskoval shode in sodeloval v strežbi. Ko pa je začel zaupati Jezusovim besedam, ki jih najdemo v Matevžu 6:33, in je tako rekoč prenehal garati, si je polnočasno službo postavil za svojo življenjsko pot. Sedaj s čisto vestjo služi Jehovu, kot je rekel ‚z vso svojo zmožnostjo‘.
5 Biblija pravi, da je modro načrtovati za prihodnost. (Preg. 21:5, NW) Da bi le vsi mi delali tako in imeli najprej v mislih Božjo voljo. (Efež. 5:15–17)