‚Ne moremo, da ne bi govorili‘

¹ Jezus Kristus skrbno nadzoruje oznanjevalsko delo. (Mat. 28:20; Mar. 13:10) Čeprav v 234 deželah pričuje skoraj šest milijonov dejavnih oznanjevalcev, pa ne smemo domnevati, da je naše pričevanje končano. Dokler Bog ne reče, da je delo opravljeno, ‚ne moremo, da ne bi govorili‘ o rečeh, ki smo se jih naučili. (Dej. 4:⁠20)

² Zanašajmo se na Božji duh: Satan zelo pritiska na nas, da bi nas prestrašil. (Raz. 12:17) Prav tako imamo mnogo problemov zaradi našega nepopolnega mesa. Takšne reči lahko odvrnejo našo pozornost od najpomembnejšega oznanjevalskega dela. Vendar če bomo zaupali v Jehova, nam bo njegov duh pomagal spoprijeti se z vsakršno oviro.

³ Ko so krščansko občino v prvem stoletju hudo preganjali, so bratje Boga v molitvi prosili za pomoč, da bi še naprej pogumno govorili njegovo besedo. Jehova je uslišal njihove molitve, tako da jih je napolnil s svojim duhom ter v njih zbudil gorečnost in odločenost, ki so ju potrebovali za nadaljnje oznanjevanje. Zato so še naprej brez premora pogumno objavljali dobro novico. (Dej. 4:29, 31; 5:⁠42)

⁴ Ne bojmo se negativnega govorjenja: Splošno razširjeno mnenje oziroma obrekljive informacije po občilih lahko morda v nas povzročijo strah. Toda zapomnimo si neustrašno izjavo Petra in drugih apostolov, ki so jo izrekli pred sinedrijem in je zapisana v Dejanjih 5:29–32. Kot je potrdil učitelj postave, Gamaliel, se Božjega dela ne da razdreti. Ne opravlja se namreč z našo močjo. To veliko delo podpira Bog in samo on ga lahko dovrši! (Zah. 4:⁠6)

⁵ Dnevno prosimo Jehova, naj nam s svojim duhom pomaga goreče oznanjevati dobro novico. Da bi le rekli tako, kot je rekel Jeremija, namreč da je kraljestveno sporočilo kot ogenj v naših kosteh. (Jer. 20:9) Ne moremo molčati!