Z lepim vedenjem še naprej slavimo Boga
1 Kjer koli že smo, naše vedenje, obleka in videz pričajo o nas in o Bogu, ki ga častimo. To postane še posebej vidno na večjih zborovanjih Božjega ljudstva, kjer nas mnogi opazujejo. Kadar smo zgledni, se slavi Jehovovo ime. (1. Pet. 2:12) Vendar pa se lahko s slabim vedenjem ali nepremišljenimi dejanji peščice posameznikov osramoti Božje ime in njegovo ljudstvo. (Prop. 9:18b) Če se vedno zavedamo, da ljudje po našem vedenju sodijo našo organizacijo in Boga, ki ga častimo, bi nas to moralo navesti, da bomo vestno ‚vse delali Bogu na slavo‘. (1. Kor. 10:31)
2 Zgledno vedenje v hotelu in dijaškem domu: Največkrat so Jehovove priče na osebje hotelov in dijaških domov naredili zelo dober vtis s svojo redoljubnostjo, lepim vedenjem in čistočo. Neki upravnik je o družinah Prič, ki so prenočile v njegovem hotelu, dejal: »Otroci Jehovovih prič so najboljši otroci, kar sem jih kdaj videl! Oblečeni so kot dame in gospodje, so olikani, vljudni ter se lepo vedejo in ne povzročajo nobenih težav. Zaradi vaših mladih vas je res treba pohvaliti. V veselje nam je bilo, da so bili vaši otroci tukaj.« Takšnih pohval je veliko, saj ljudje, ki imajo z nami opravka, vidijo ljubezen in spoštovanje, ki sta med Jehovovim ljudstvom.
3 Po drugi strani pa pripombe drugega osebja kažejo, da so še vedno problemi z nekaterimi, ki se vedejo brezbrižno ali pa grdo ravnajo z lastnino v hotelih in dijaških domovih. To je povzročilo probleme in izzvalo kritike, do katerih ne bi smelo priti. Nekateri upravniki so se pritožili, da so otroci in najstniki glasni ter samovoljni in da jih starši ne nadzorujejo, ko uporabljajo bazen ali druge prostore, namenjene razvedrilu.
4 Večina hotelov in dijaških domov ima pravila in od gostov se pričakuje, da jih upoštevajo. Nekateri bratje in sestre so prekršili ta pravila in sicer glede hrupa in kuhanja v sobi. Upravniki hotelov in dijaških domov so nam povedali, da se s kuhanjem, tam, kjer to ni dovoljeno, najpogosteje zlorabi njihovo lastnino. Sobe niso bile le fizično poškodovane, ampak jih zaradi dolgotrajnega vonja niso mogli oddajati še dneve ali celo tedne po tem. V sobi ne bi smeli kuhati hrane, razen če to ni izrecno dovoljeno.
5 Močno bi se morali potruditi, da bi v vsem sodelovali z upravo. Zagotovo ne želimo zapustiti neprijetnega vtisa o Jehovovem ljudstvu. Kot kristjani moramo biti vedno pošteni. Iz hotelov in dijaških domov ne smemo jemati posteljnine oziroma drugih »spominkov«, saj je to kraja. Prav tako ne bi smeli lagati, ko ob rezervaciji oziroma vpisu povemo, koliko ljudi bo v sobi prenočevalo.
6 Spodobno vedenje na zborovanju: Ne glede na to, za kaj se prostor drugače uporablja, bi morali med zborovanjem nanj gledati kot na veliko kraljestveno dvorano. Da smo primerno oblečeni in urejeni bi moralo biti tako očitno, kot kadar smo navzoči na shodih naše občine. Tako med zborovanjem kot tudi po njem bi morali bratje in sestre paziti, da se ne bi oblačili nespodobno ali po modnih muhah, s čimer bi odsevali posvetnega duha in bi se nas težko prepoznalo kot drugačne. Sestre bi morale paziti na to, da bosta model in dolžina njihovih kril in oblek spodobna. (1. Tim. 2:9, 10) Naj smo na zborovanju, prenočišču, obedujemo v restavraciji ali nakupujemo v trgovini, bi morali vedno kazati, da smo Božji strežniki, in ne bi smeli dajati nobenega povoda za spotikanje. (2. Kor. 6:3)
7 Krst bo na zborovanju v soboto dopoldan. V Stražnem stolpu, 1. april 1995, stran 30, je opisano, kako bi se morali ob tem dogodku vesti. Tam pravi, da bi »morali krst obravnavati s primerno resnostjo. To ni čas za glasne čustvene izbruhe, zabave ali razposajenost. Vendar pa to tudi ni resnoben ali mrk čas.« Zelo neprimerno bi bilo, če bi imeli moški in ženske, ki se bodo krstili, zelo pomanjkljive oziroma razkrivajoče kopalke. Vsi bi namreč morali odsevati resnost in radost krščanskega krsta.
8 Peter nas je opomnil, ‚kako prav je, da živimo sveto in res pobožno‘. (2. Pet. 3:11, SSP) Zato na območnem zborovanju »Izpolnjevalci Božje besede« z besedami in dejanji pomagajmo odkritosrčnim opazovalcem, da bodo spoznali in častili našega velikega Boga, ki si zasluži vso čast in slavo. (1. Kor. 14:24, 25)