Vedno več pričujmo, medtem ko se bliža konec
1 Čas žetve je radosten čas. Je pa tudi čas trdega dela. Pridelek je namreč treba spraviti v omejenem času. Delavci si takrat ne smejo dovoliti, da bi pri delu postopali.
2 Jezus je »sklenitev stvarnosti« v prenesenem pomenu primerjal z žetvijo. (Mat. 13:39, NW) Sedaj živimo v obdobju sklenitve te stvarnosti in ostalo nam je le še malo časa za oznanjevanje »po vsem svetu«. (Mat. 24:14) Ker se konec zmeraj bolj približuje, moramo vedno več sodelovati v strežbi. Zakaj? Jezus je pojasnil: »Žetve je sicer mnogo, ali delavcev malo.« (Mat. 9:37, 38; Rim. 12:11)
3 Oznanjujmo z občutkom nujnosti: Ko je Jezus pričel svoje pomembno oznanjevalsko delo, je imel samo tri leta in pol časa, da dokonča, kar mu je bilo dodeljeno. Oznanjeval je z občutkom nujnosti, rekoč: »Moram oznanjevati evangelij o kraljestvu Božjem, ker zato sem poslan.« (Luk. 4:43)
4 Jezus je svojim učencem vcepil podoben občutek nujnosti. (Mar. 13:32–37) Ravno zato »niso nehali v templju in po hišah vsak dan učiti in oznanjevati evangelija o Jezusu, da je Kristus«. (Dej. 5:42) Manj pomembne dejavnosti so dali na drugo mesto v svojem življenju. Čeprav jih je bilo malo, jim je dobro novico uspelo oznaniti »vsemu stvarjenju pod nebom«. (Kol. 1:23)
5 Sedaj imamo še toliko večji razlog, da negujemo ta isti občutek nujnosti, saj ,se je vsega konec približal‘. (1. Pet. 4:7) Jehova je že določil dan in uro, ko bo uničil to stvarnost. (Mat. 24:36) Oznanjevalsko delo bo končano v preostalem času. Zaradi tega si še naprej vedno bolj prizadevamo, da bi z dobro novico dosegli kar največ ljudi.
6 Vedno več sodelujmo v pričevalskem delu, medtem ko se bliža konec, in Jehovu bomo lahko z zadovoljstvom rekli tako, kot mu je rekel Jezus: ,Dokončali smo delo, ki si nam ga dal, da ga storimo.‘ (Jan. 17:4)