Moramo jih obiskovati znova in znova
1 Ali ste se ugodno odzvali že takrat, ko vam je nekdo prvič govoril o dobri novici? Če ne, ste verjetno hvaležni, da so Jehovove priče prihajali znova in znova, dokler končno niste sprejeli ponujenega biblijskega pouka. Dobro je, da razmišljate o tem, ko znova in znova oznanjujete na dodeljenem vam področju.
2 Življenje ljudi se nenehno spreminja. Spoprijemajo se z novimi problemi oziroma razmerami, slišijo za vznemirljive dogodke v okolici ali v svetu, trpijo zaradi gospodarskih težav ali pa izkusijo bolezen oziroma smrt v družini. Takšne reči jih lahko navedejo na to, da želijo izvedeti za razloge teh nadlog. Mi pa moramo sprevideti dejavnike, zaradi katerih so ljudje zaskrbljeni, in se odzvati s tolažilnim sporočilom.
3 To je reševalno delo: Razmislite o reševalcih na prizorišču nesreče. Čeprav nekateri morda iščejo preživele na področju, kjer so jih našli le nekaj, pa ne upočasnijo iskanja in ne odnehajo samo zato, ker so njihovi sodelavci našli drugje več preživelcev. Naša reševalna dejavnost še ni bila preklicana. Vsako leto se najde več sto tisoč tistih, ki želijo preživeti ,veliko stisko‘. (Raz. 7:9, 14)
4 »Vsak, kdor kliče Jehovovo ime, bo rešen.« (Rim. 10:13–15, NW) Te besede naj bi v vsakega od nas vtisnile potrebo po tem, da vztrajamo v oznanjevanju. Od takrat, ko se je naše področje obdelovalo prvič, so zrasli že otroci in so sedaj dovolj stari, da lahko sami resno razmišljajo o svoji prihodnosti in smislu življenja. Ne moremo namreč vedeti, kdo bo nazadnje poslušal. (Prop. 11:6) Mnogi nekdanji nasprotniki so sprejeli resnico. Ni naša naloga ljudi soditi, ampak jim še naprej omogočati, da slišijo in se rešijo tega starega sveta. Tako kot Jezusovi zgodnji učenci moramo tudi mi ,hoditi‘ k ljudem in jim poskušati zbuditi zanimanje za kraljestveno sporočilo. (Mat. 10:6, 7)
5 Dejstvo, da lahko še vedno oznanjujemo, je izraz Jehovovega usmiljenja. (2. Pet. 3:9) S tem, ko drugim omogočamo, da znova in znova slišijo to sporočilo, poudarjamo Božjo ljubezen in ga slavimo.