Vprašanje

◼ Ali je še vedno primerno voditi biblijski pouk na domu z nedejavnim bratom ali sestro po naročilu enega od članov občinskega službenega odbora?

Odgovornost starešin je pasenje občine, kamor spadajo tudi vsi tisti, ki so postali nedejavni. Starešine takšne obiščejo in razmislijo, kako bi jim lahko osebno pomagali. Kadar je to primerno, jim lahko ponudijo možnost osebnega biblijskega pouka. V knjigi Organizirano služiti je na 93. strani pojasnjeno, da o tem, kdo je lahko deležen te priprave, odloča občinski službeni odbor.

Službeni nadzornik določi, kdo bi lahko najbolje pomagal, katere teme naj bi se preučilo in katere publikacije bi bile najpriročnejše. Morda bi še najlaže pomagal oznanjevalec, ki je prvotno preučeval s to osebo, oziroma nekdo, ki ga ta oseba pozna in spoštuje. Nedejavni sestri lahko morda pomaga kaka sposobna in zrela sestra. Oznanjevalec, ki je določen za voditelja pouka, ponavadi ne bo potreboval spremstva še enega oznanjevalca. Voditelj pouka lahko poroča čas, ponovni obisk in pouk. (Glej Našo kraljestveno strežbo, december 1987, 1. in 2. stran.)

Ker je učenec krščen, pouka navadno ni treba dolgo voditi. Cilj je pomagati nedejavnemu, da bi znova začel obiskovati vse občinske shode in postal reden oznanjevalec dobre novice. Službeni nadzornik bo nadzoroval napredek takšnih poukov. Bratje in sestre naj bi bili ob taki ljubeči pomoči nazadnje sposobni prevzeti svoj del odgovornosti do Jehova ter bili trdno »ukoreninjeni in utrjeni« v resnici. (Efež. 3:17; Gal. 6:⁠5)