Ali imate ,trn v mesu‘?

¹ Vsi si iskreno želimo izpolniti nalogo, da naj oznanjujemo dobro novico po svojih najboljših zmožnostih. Pa vendar mnogi naši dragi bratje in sestre ne morejo polno sodelovati pri tem delu, ker jih ovirajo hude telesne bolezni oziroma pomanjkljivosti in zato težko naredijo toliko, kot bi hoteli. Za njih je morda izziv spoprijemati se z malodušjem, še posebej ko opazujejo druge okoli sebe, kako so dejavni v strežbi. (1. Kor. 9:⁠16)

² Posnemanja vreden zgled: Apostol Pavel se je moral bojevati s ,trnom v mesu‘. Trikrat je rotil Jehova, naj mu odstrani to mučno oviro, ki jo je opisal kot »angel satanov« in ki ga je kar naprej tepla. Kljub temu pa je Pavel vztrajal in si v strežbi še naprej prizadeval. Ni se samopomiloval oziroma postal večni pritoževalec. Od sebe je dal najboljše. Njegova uspešnost pri spoprijemanju s to težavo se skriva v naslednjem Božjem zagotovilu: »Dosti ti je moja milost; zakaj moč moja se v slabosti izkazuje popolna.« Pavlu je njegova slabost postala moč, ko se je naučil sprejeti svoje okoliščine ter se zanašati na Jehova in sveti duh, da bi lahko zdržal. (2. Kor. 12:7–10)

³ Kako lahko zdržite: Ali zaradi kake bolezni ne morete toliko narediti v službi Bogu? Če je tako, posnemajte Pavlovo stališče. Čeprav za vašo bolezen oziroma pomanjkljivost v tej stvarnosti ni trajnega zdravila, lahko popolnoma zaupate Jehovu, ki razume vaše potrebe in vam bo dal »moč, ki presega običajno«. (2. Kor. 4:7, NW) Okoristite se pomoči, ki vam je na voljo v občini, nikar se ne osamite. (Preg. 18:1) Če se vam zdi težko oznanjevati od vrat do vrat, poiščite praktične načine, da bi pričevali neformalno ali po telefonu.

⁴ Čeprav morda zaradi trna v mesu ne morete toliko narediti v strežbi, pa ni treba, da se počutite, kot da v njej sploh ne sodelujete. Tako kot Pavel lahko tudi vi ,popričate evangelij milosti Božje‘, tako da naredite vse, kar je v vaši moči in kar vam dovoljujejo okoliščine. (Dej. 20:24) In vedite, da je Jehova zelo vesel, ker se še naprej trudite opraviti svojo strežbo. (Heb. 6:⁠10)