Zvestoba je nagrajena
1 V Hebrejcem 11:6 nam je rečeno, da bo Bog »plačevalec tistim, ki ga iščejo«. In eden od načinov, kako nagrajuje svoje vdane služabnike, ki so mu bili ,zvesti v malem‘, je, da jih ,postavlja nad veliko‘. (Mat. 25:23) Z drugimi besedami, Jehova marljivost zvestih prič pogosto nagrajuje tako, da jim dá dodatne službene prednosti.
2 Zvestobo apostola Pavla je nagradil tako, da mu je dodelil strežbo, ki ga je povedla v mesta in vasi Evrope in Male Azije. (1. Tim. 1:12) Resda si je moral zelo prizadevati, da je povsem dovršil svojo strežbo, toda izkazano mu prednost je močno cenil. (Rim. 11:13; Kol. 1:25) To iskreno cenjenje je pokazal tako, da je goreče iskal priložnosti za oznanjevanje. In s táko prizadevnostjo je dokazal, da je svojo vero udejanjal v življenju. Njegov zgled nas vzgibava, da službene prednosti čuvamo kot zaklad.
3 Jehova nam je dal strežbo: Kako kažemo isto gledišče o tej prednostni nagradi, kot ga je kazal Pavel? Tako da si prizadevamo, da bi v strežbi sodelovali še več. Izkoristimo vsako priložnost, da pričujemo tako neformalno kot od vrat do vrat. Vračamo se tja, kjer nismo našli nikogar doma, in ponovno obiskujemo vse, ki so se zanimali. Poleg tega pa se tudi držimo dogovorjenega časa za biblijski pouk na domu.
4 Pavel nas je glede strežbe opomnil: »Opravljaj jo z nujnostjo.« (2. Tim. 4:2, NW) Nečemu nujnemu moramo nemudoma posvetiti pozornost. Ali opravljamo svojo strežbo z nujnostjo in jo dajemo v življenju na prvo mesto? Tako na primer ne bomo dovolili, da bi naše rekreacijske dejavnosti in drugi osebni opravki ob koncu tedna prišli navzkriž s časom, ki bi ga morali posvetiti terenski strežbi. Ker smo prepričani, da se konec te stvarnosti hitro bliža, smo tudi prepričani, da je oznanjevanje dobre novice o Kraljestvu najpomembnejše delo, ki ga lahko opravljamo.
5 Zvestobo Bogu kažemo s tem, da smo do njega iskreni in zvestovdani ter da vztrajamo v delu, ki nam ga je naložil. Zato povsem dovršimo našo strežbo, tako da nas bo Jehova za zvestobo obilo nagradil.