Kaj pa vaši sorodniki
1 Večina med nami ima sorodnike, ki niso v resnici. Kako močno si želimo, da bi se nam ti ljubljeni pridružili na poti v življenje! In če so ti povrhu še člani naše družine, se za njihovo večno prihodnost morda zanimamo še toliko bolj. Četudi se že leta trudimo, da bi v njih vzbudili zanimanje za resnico, ne bi smeli skleniti, da se ne dá storiti ničesar več.
2 Ko je Jezus oznanjeval, ,njegovi bratje niso verovali vanj‘. (Jan. 7:5) Sorodniki so bili ob neki priložnosti celo mnenja, da ni pri pameti. (Mar. 3:21, EI) Kljub temu pa Jezus ni obupal nad njimi in sčasoma so njegovi bratje sprejeli resnico. (Dej. 1:14) Polbrat Jakob je tako postal steber krščanske občine. (Gal. 1:18, 19; 2:9) In če bi radi tudi vi občutili radost, ko bodo sorodniki sprejeli resnico, se ne nehajte truditi, da bi jim povedali kraljestveno dobro novico.
3 Bodite osvežilni, ne pa obtežilni: Jezus je ljudi z oznanjevanjem osvežil, ne pa ustrahoval. (Mat. 11:28, 29) Ni jih obtežil z nauki, ki jih ne bi mogli doumeti. In da bi tudi vi svoje sorodnike osvežili z vodo resnice, jim jo dajajte naenkrat le v skodelici, ne pa v vedru! Neki potujoči nadzornik je opazil: »Najboljše rezultate dosegajo tisti, ki vzbudijo v sorodnikih zanimanje s pričevanjem v odmerjenih količinah.« Tako bodo morda celo nasprotniki začeli vpraševati in jih bo nazadnje le zažejalo po resnici. (1. Pet. 2:2; primerjaj 1. Korinčanom 3:1, 2.)
4 Mnogi poročeni kristjani so učinkovito pričevali svojim nevernim zakoncem tako, da so jim literaturo puščali odprto pri gradivu, ki bi jih lahko zanimalo. Neka sestra, ki je delala tako, je poleg tega preučevala z otroki le slišaj stran od svojega moža in pri tem razlagala stvari tako, da so koristile tudi njemu. Včasih ga je vprašala: »Danes sem se pri pouku naučila to in to. Kaj pa o tem meniš ti?« Mož je nazadnje sprejel resnico.
5 Bodite spoštljivi, ne pa nepotrpežljivi: Neka oznanjevalka je pripomnila, da »imajo celo sorodniki pravico do lastnih gledišč in mnenj«. Zato bi morali pokazati spoštovanje, kadar izrazijo svoje mnenje ali pa kadar nas izrecno prosijo, naj jim ne govorimo o resnici. (Prop. 3:7; 1. Pet. 3:15, NW) Če bomo potrpežljivi in ljubeči ter dobri poslušalci, bomo lahko iskali primerne priložnosti za komaj opazno pričevanje. Takšna potrpežljivost je lahko poplačana, kot se vidi iz primera krščanskega moža, ki je 20 let potrpežljivo prenašal grdo ravnanje svoje neverne žene. In ko se je začela spreminjati, je rekel: »Kako hvaležen sem Jehovu, da mi je pomagal negovati potrpežljivost, ker lahko sedaj vidim rezultat: žena je namreč stopila na pot življenja!«
6 Kaj pa vaši sorodniki? Morda jih boste z lepim krščanskim vedenjem in molitvami v njihovo korist »pridobili za Jehova«. (1. Pet. 3:1, 2, pdč. op. v NW)