Niso se obotavljali z oznanjevanjem
1 Jehovove priče je naše prepoznavno ime, ki opiše, kaj delamo. Pričamo za vzvišenost našega Boga Jehova (Iza. 43:10‚ 12). Vsak od nas mora sodelovati pri tem delu, če želi postati član občine. Oznanjevanje se prvenstveno opravlja z javno službo, ki vključuje oznanjevanje po hišah, delo na ulici, opravljanje ponovnih obiskov in vodenje biblijskih poukov. Vsi smo pravilno spodbujeni, da se trudimo pri tem delu sodelovati, kolikor lahko (1. Kor. 15:58).
2 Vendar pa so nekateri člani občine omejeni v tem, koliko lahko naredijo. Huda bolezen ali bolehnost jih lahko zadržuje doma. Nasprotovanje sorodnikov je lahko velika ovira. Mlado osebo lahko omejuje neverujoči roditelj. Posamezniki, ki živijo na samotnih področjih brez prevoza, se lahko čutijo povsem onemogočene. Prirojena sramežljivost lahko pri plašnih povzroči, da se obotavljajo. Nekateri oznanjevalci, ki so v takšnih ali podobnih razmerah, lahko mislijo, da ne ustrezajo kot kristjani, ker so zmožni narediti mnogo manj od drugih in manj kot sami želijo. Ni razloga, da podcenjujejo svoj trud (Gal. 6:4). Lahko so potolaženi, če vedo, da je Jehova zadovoljen, ko ne glede na okoliščine, v katerih so se znašli, dajo vse od sebe (Luk. 21:1-4).
3 Najti način, kako v tem delu sodelovati: Zapisano je bilo na tisoče doživljajev, ki pokažejo, kako posamezniki v težkih okoliščinah oviram niso dovolili, da bi jih odvrnile od oznanjevanja. Na lastno pobudo so odkrili celo vrsto različnih načinov, kako priložnostno oznanjevati. Tisti, ki so priklenjeni na svoje domove, so uporabljali telefon, da so oznanjevanju odprli velika in široka vrata. Na vsakega obiskovalca gledajo kot na možnega poslušalca. Čeprav žena, ki ji družina nasprotuje, morda ne bo mogla pričevati doma, zato pa bo izkoristila priložnosti, da govori sosedom ali drugim, ki jih srečuje pri vsakodnevnih opravilih.
4 Mladi osebi lahko neverujoči roditelj prepove sodelovanje v javnem pričevanju. Za takšno osebo je bolje, namesto da na to gleda kot na nepremostljivo oviro, da ima svoje sošolce in učitelje za osebni »teren«. Tako bo lahko dobro pričeval in morda celo vodil biblijske pouke. Mnogi, ki živijo v oddaljenih krajih, so v oznanjevanju lahko sodelovali s pisanjem pisem. Tisti, ki jih žene krščanska gorečnost, bodo vedno našli način, da ne postanejo »nedelavni in nerodovitni v spoznanju Gospoda našega Jezusa Kristusa« (2. Pet. 1:8).
5 Jehova nam je vsem, glede na naše sodelovanje v delu oznanjevanja, postavil enotno pravilo, namreč, da naj to delo opravljamo »iz duše« (Kol. 3:23). Čeprav se bodo porabljeni čas in doseženi rezultati spreminjali, bo osnovna motivacija ostala ista — pristna ljubezen, ki izvira iz »nerazdeljenega srca« (1. let. 28:9; 1. Kor. 16:14). Če damo vse od sebe, ne bomo nikoli imeli razloga za mišljenje, da nam manjka vere ali da smo nekoristni kot člani občine, ker je količina dela, ki ga opravimo, majhna. Tako kakor Pavel lahko tudi mi resnično rečemo, da ,nismo nič koristnega izpustili [nismo se obotavljali, NW], da ne bi bili oznanili in učili očitno‘ (Dej.ap. 20:20).