Otroci in mladina slavijo Jehova
1 Navdušujoče je vsako leto videti sto tisoče, ki v skladu z biblijskimi prerokbami gredo na goro Jehovovo in v hišo Boga Jakobovega (Miha 4:1, 2). Ko na kongresih kandidati za krst vstanejo, da bi odgovorili na dve vprašanji, lahko vidimo, da so to predvsem mlajši ljudje, tudi otroci. Ob pomoči staršev so spoznali svojega velikega Stvarnika in ga vzljubili. Ta ljubezen pa jih vzpodbuja, da ga slavijo in mu z veseljem služijo. Zato ne pravijo: »Mi moramo . . .«, ampak »mi želimo hoditi po njegovih poteh«. V poročilu o neki občini je okrajni nadzornik zapisal: »Bratovščino odlikuje srčen duh, poln ljubezni. Oznanjujejo z veliko gorečnostjo. Število nerednih se je precej zmanjšalo. Od enajstih nekrščenih oznanjevalcev jih je devet mladih. Tudi pet novih oznanjevalcev je mladih. Večina mladih ima dobre teokratične cilje. Razveseljivo je med mladimi opaziti tako dober duh.« Ponosni smo na naše mlade in otroke, ki so ločeni od sveta in ki ne samo z besedami ampak tudi z dejanji slavijo Jehova. Kaj bi lahko storili, da bi svojim otrokom in drugim mladim pomagali slaviti Jehova?
2 Starešine v skladu z Listom Hebrejcem 13:17 spolnjujejo svojo dolžnost nadzorovanja in bedijo nad dušami vseh, ki so jim zaupani v skrb. Na sestankih starešin naj ne bi organizirali pomoči samo oslabelim oznanjevalcem, ampak naj bi skrbno preučili, ali se preučuje z otroki in ali se jih pravočasno šola za delo po hišah. Čim prej se to stori, tem verjetneje se bo resnica v otrocih čvrsto usidrala in si bodo oznanjevanje postavili za svoj življenjski cilj (Naša služba za Kraljestvo, oktober 1992, 1. stran). Nadzornik oznanjevanja bo tej točki posvetil posebno pozornost med služenjem na posameznih preučevanjih knjige. Tudi voditelj preučevanja knjige ima pri tem posebno nalogo. Redno se bo zanimal o biblijskih poukih v okviru svoje skupine za preučevanje knjige in bo tako vedel, ali starši redno preučujejo Biblijo s svojimi nekrščenimi otroki. Včasih se bo primerno pogovoriti s starši.
3 Kaj pa, če skrb za duhovne potrebe otrok predstavlja za starše veliko obremenitev — morda so šele kratek čas v resnici? V takem primeru bi bilo treba upoštevati navodila iz Naše službe za Kraljestvo od avgusta 1993, pod rubriko »Vprašanja«. Starši se lahko obrnejo na predsedujočega nadzornika ali nadzornika oznanjevanja. Ta se bosta pogovorila s kakšnim sposobnim oznanjevalcem in ga prosila, da tako dolgo preučuje z nekrščenimi otroki takih staršev, dokler starši z njimi ne bodo mogli preučevati sami. Zares je potrebno storiti vse, da bi našim otrokom in drugim mladim pomagali ostati na ozki poti življenja, da bi še naprej slavili Jehova.
4 Starši, ali pravilno spolnjujete odgovornost glede svojih otrok? Ali jim razvijate željo po pravilnem ravnanju in to ne samo zaradi nagrade ampak zato, ker je to všeč Jehovu? Gmotna dediščina ne more zamenjati otrokove duhovne dediščine (Mat. 16:26). Samo eden od staršev, ki vodi biblijski pouk z nekrščenim otrokom, lahko poroča biblijski pouk in tedensko eno uro oznanjevanja ter ponovni obisk. Vendar pa bodo starši, ki ljubijo svoje otroke, vsak teden načrtovali precej več časa, da bi svojim otrokom, v skladu s 5. Mojzesovo knjigo 6:7, 8, pomagali spoznati Jehova in njegovega sina Jezusa Kristusa. To spoznanje daje življenje (Naša služba za Kraljestvo, april 1987, »Vprašanja«). S tem je potrebno, kot piše v 2. listu Timoteju 3:15, začeti čim bolj zgodaj. Izrabite odločilna predšolska leta. V tem obdobju se v otrokovih možganih oblikuje način razmišljanja, ki narekuje njegovo kasnejše ravnanje (Preg. 22:6; Stražni stolp od 1. decembra 1988, stran 9-11).
5 Pri otrocih je potrebno graditi z ognjevarnim materialom, da bi tudi v preskušnjah, ki bodo gotovo prišle, lahko ostali zvesti (1. Kor. 3:12, 13). Tudi s poučevanjem v oznanjevanju po hišah je potrebno začeti čim prej. Že štirileten otrok bi lahko rekel: »Striček, ali verujete v Jehova? Če ne, ne boste prišli v raj.« Če se mu ne pomaga pravočasno, mu kasneje beseda ne bo šla tako zlahka z jezika. Če s poučevanjem pričnete pravočasno, bo Jehova vaša prizadevanja bogato blagoslovil (Naša služba za Kraljestvo od avgusta 1988, 5. stran, 6. in 7. odstavek; od oktobra 1992, 1. stran).
6 Otroci pri oznanjevanju ne bi smeli biti samo nemi spremljevalci, ampak bi se morali vanj aktivno vključiti. Za otroka je, na primer, uspeh, če lahko na vratih komentira biblijski stavek ali ponudi traktat. Ljudje so pogosto prevzeti, ko vidijo že majhne otroke slaviti Jehova. Štiriletna deklica, ki svojo mamo in druge sestre spremlja na oznanjevanju, je ljudem povedala, kako lepo bo v raju. Stanovalec je pogosto bolj pripravljen prisluhniti oznanjevalcu, ki ga spremlja otrok kakor dvema odraslima osebama. Seveda je pričevanje potrebno predhodno nekajkrat ponoviti.
7 Neki brat, ki je z majhnim dečkom hodil po hišah je pri vratih začel z uvodom, deček pa je potem nadaljeval s pogovorno temo. Brat je začel takole: »S svojim mladim prijateljem danes obiskujeva ljudi. Z dobro vestjo bi vam rada razveselila življenje. O kakšni dobri vesti govoriva, vam bo pojanil moj mladi prijatelj.« In deček je nadaljeval: »To je dobra vest o nebeški vladavini. V Danielu 2:44 piše: ...« Zatem je prebral vrstico, jo pojasnil in zaključil z Razodetjem 21:3, 4. Potem je pozornost usmeril na literaturo. Neka žena, ki je vzela literaturo, je rekla: »Pravzaprav vedno pred Jehovovimi pričami zaprem vrata.« »In zakaj jih niste zaprli tudi danes?« jo je vprašal brat. »Ker ste prišli z otrokom,« je odvrnila žena.
8 Otroci in mladi, vedno mislite na to, da vas Jehova, naš Stvarnik, in Jezus Kristus, dobri Pastir, zelo ljubita. Toliko sta že storila za vas in bosta to počela še naprej, če boste slavili Jehova z besedami in življenjem. Nikoli ne pozabite: Ta stari svet nima prihodnosti! Božje kraljestvo pa je večno! Zato se uprite temu, da bi bolj ljubili zabavo kakor Boga. Ne glejte samo na začetek neke stvari ampak tudi na njen konec (1. Jan. 2:15-17; 5. Mojz. 32:29). Mladi iz sveta, ki se pridružujejo veliki množici, včasih lahko bolj opazijo nasprotje med starim svetom in Božjim ljudstvom (Iza. 65:13, 14). Dekle, s katero se je vodil biblijski pouk, je pisala Skupnosti: »Poleg tega pa bi se vam rada iz srca zahvalila. Resnica je edini žarek svetlobe v mojem življenju. Ob pomoči Jehovovih prič sem v treh tednih zvedela o Bibliji več kot v dveletnih pripravah na birmo. Brez upanja na večno življenje na rajski zemlji ne bi mogla več prenašati obremenitev v svoji okolici . . . Zares sem vam iz srca hvaležna.«
9 Danes živimo v času »preizkušnje«. Srce slehernega človeka bo postavljeno na Jehovovo tehtnico. Zato, otroci in mladi, hranite ‚besedo njegove potrpežljivosti‘ (Raz. 3:10, EI). Tedaj boste tudi vi obvarovani v preizkušnji in boste prišteti k rešenim (Mat. 24:21, 22; Raz. 7:14). Še naprej hodite z veliko množico k hiši Jakobovega Boga in se dajte poučiti nebeškemu Sionu (Miha 4:1, 2). Tedaj boste imeli tudi po Harmagedonu priložnost večno slaviti Jehova in govoriti: »Zveličanje Bogu našemu, sedečemu na prestolu, in Jagnjetu!« (Raz. 7:10)