,Pojdimo v Jehovovo hišo!‘
1 David se je razveselil vabila: »Pojdimo v hišo GOSPODOVO!« (Ps. 122:1) Jehovova »hiša«, ki jo je predstavljal tempelj, je bila zbirališče tistih, ki so želeli častiti pravega Boga. To je bilo svetišče varnosti in miru. Danes je taka Božja »hiša« svetovna krščanska občina, »stolp in podstavek resnice« (1. Tim. 3:15). Po tem sredstvu so posredovane vse priprave za rešitev. Zato ,se morajo k njej zateči vsi narodi‘, če hočejo prejeti blagoslove, obljubljene pod vladavino Božjega kraljestva (Iza. 2:2).
2 Ta »hiša« obsega več kot 69.000 občin v 229 deželah. Vrata kraljestvenih dvoran po vsem svetu so odprta in več kot štiri milijone gorečih delavcev širi vabilo: »Pridi! . . . Kdor hoče, vzemi vodo življenja brezplačno.« (Raz. 22:17) Mnogi so prisluhnili temu sporočilu in se hvaležno odzvali. Drugi so ga sicer slišali, vendar še niso prišli v Jehovovo hišo, niso se še pridružili krščanski občini. »Duhovne potrebe« teh ljudi se lahko potešijo samo s pripravami, ki jih najdemo v občini (Mat. 5:3, NW). Živimo v težkih časih in tej stvarnosti se naglo bliža konec. Brezbrižnost in nasprotovanje lahko povzročita nevarno odlašanje. Nujno je, da se ljudje ,približajo k Bogu‘, tako da se povežejo z njegovo organizacijo (Jak. 4:8). Kako jim lahko pomagamo?
3 Usmerjajmo zanimanje k organizaciji: Od prvega stika s človekom, ki se zanima za resnico, bi morali usmerjati njegovo pozornost k organizaciji. Čeprav sami znamo najti biblijske stavke in pojasniti temeljne nauke, mi nismo vir tega spoznanja. Vse, kar smo spoznali, je prišlo po organizaciji, v kateri deluje razred sužnja, ki »daje hrano o pravem času« (Mat. 24:45-47). Od vsega začetka morajo novi uvideti, da pravo bogočastje obsega več kot samo posameznike ali krajevno občino; tu je teokratična organizacija, svetovna družba, ki deluje pod Jehovovim vodstvom.
4 Vir napotkov, ki jih dobivamo, je Jehova, ki nam je obljubil, da nas bo vodil in poučeval (Ps. 32:8; Iza. 54:13). Te napotke v glavnem posreduje naša literatura. Če bomo interesentom pomagali razviti visoko spoštovanje za našo literaturo, da bodo v njej prepoznali vir napotkov, ki rešujejo življenje, jo bodo veliko verjetneje skrbno brali in se ravnali po njenem sporočilu. Ne bodo je hitro zavrgli. Vedno bi morali našo literaturo predstavljati in z njo ravnati tako, da to vliva spoštovanje. To nove nauči, da cenijo organizacijo ter zaupajo v njene priprave.
5 Povejmo interesentom, da v sosedstvu obstaja osrednji kraj shajanja, kjer se redno poučujemo. Napišimo jim naslov kraljestvene dvorane in urnik shodov. Pojasnimo jim, kako se naši shodi razlikujejo od verskih zbiranj, katera so morda kdaj obiskali. Vsakdo je dobrodošel; ni nabirk in nihče ne prosjači. Medtem ko postavljeni starešine in pomočniki vodijo program, lahko vsakdo komentira ter se vključi v posamezne dele programa. Tudi družine so dobrodošle; v biblijske razprave so vključeni otroci. Naši starešine in pomočniki ne nosijo posebnih oblek. Kraljestvena dvorana je okusno opremljena; nimamo sveč, kipov ali podob. Obiskovalci shoda pa so v glavnem iz soseščine.
6 Na biblijskih poukih postopoma spodbujajmo: namen biblijskega pouka je učenje resnice o Božji besedi. Z njim se pri učencu utrjuje zaupanje v Jehovovo organizacijo, pomaga se mu, da se zave, kako življenjsko pomembno je, da postane njen del. Pomembno delo, ki so ga v prvem stoletju opravljali Jezus in njegovi učenci, je privabilo iskrene ljudi ter jih zedinilo za delovanje pod vodstvom osrednjega upravnega organa. V krajih, kjer so se ljudje ugodno odzvali, so ustanavljali občine, v katerih so se redno usposabljali in poučevali. Tisti, ki so se tako zbirali, so se duhovno krepili, kar jim je pomagalo vzdržati v stiskah (Heb. 10:24, 25; 1. Pet. 5:8-10). V naših dneh je Jehovov namen, »da vse zedini pod eno glavo v Kristusu« (Efež. 1:9, 10). Zato imamo zdaj svetovno »bratovščino« (1. Pet. 2:17).
7 Tedenski biblijski pouk naj obsega tudi napotke, ki bodo učencu pomagali ceniti organizacijo in izkoristiti njene priprave za rešitev. Vsak teden si vzemimo nekaj minut, da kaj povemo ali razložimo o organizaciji in njenem delovanju. Zanimive pogovorne točke bomo našli v Stražnem stolpu od 1. marca 1985. Brošuri Jehovine priče v dvajsetem stoletju in Jehovine priče po vsem svetu enotno spolnjujejo Božjo voljo obravnavata osnovne obrise organizacije ter kako nam lahko ta koristi. Poskrbimo, da bodo biblijski učenci videli videokaseto Jehovove priče — organizacija s tem imenom. Naj se sami prepričajo, kaj vse obsega njeno delovanje. Iz Letopisa izberimo poročila in doživetja, ki odkrivajo, kako uspeva delo v drugih državah in sredinah. Uporabimo lahko tudi druge izdaje. Stvari pojasnjujmo postopoma, tako denimo lahko govorimo, zakaj oznanjujemo po hišah, o namenu naših shodov, kako se financira naše delo in o obsegu našega svetovnega delovanja.
8 Seznanjanje z drugimi Pričami lahko na nove deluje spodbudno, s tem se širi njihovo pojmovanje občine. Zato občasno povabimo različne oznanjevalce, da se nam pridružijo pri biblijskem pouku. Nekdo iz občine, ki ima podobno preteklost ali se zanima za podobne stvari kot naš učenec, lahko vpliva na učenčev pogled na življenje. Morda nas lahko na pouk spremlja starešina, tako da se tudi on seznani z učencem. Če poskrbimo, da pouk obišče tudi okrajni nadzornik ali njegova žena, se lahko to izkaže za pravi blagoslov. Če v učenčevi soseski živijo Priče, jih spoznajmo z biblijskim učencem, saj ga bo to morda dodatno spodbudilo, da bo pričel obiskovati občinske shode.
9 Spodbujajmo nove, da pridejo na shode: Novi morajo uvideti, kako pomembno je, da so navzoči na shodih. Skušajmo podžgati njihovo zanimanje. Opozorimo na preučevalne članke v Stražnem stolpu. Omenimo naslove prihodnjih javnih predavanj. Pripovedujmo o zanimivih mislih iz gradiva, ki se bo obravnavalo v teokratični šoli oznanjevanja in na občinskem preučevanju knjige. Povejmo, kako na nas same vpliva to, o čemer se učimo na shodih in zakaj je pomembno, da smo na njih navzoči. Če lahko, ponudimo prevoz. Telefonski klic pred shodom bo morda dodatna spodbuda za njihov prihod na shod.
10 Ko biblijski učenec pride na shod, naj občuti, da je dobrodošel. Spoznajmo ga z ostalimi, tudi s starešinami. Če je prišel poslušat javno predavanje, ga seznanimo z govornikom. Razkažimo mu kraljestveno dvorano. Pojasnimo mu, kako lahko dobi literaturo in revije, kakšen je namen škatlic za prispevke, knjižnice in letnega stavka. Pojasnimo mu, da dvorana ni samo hiša za bogočastje, marveč tudi središče, iz katerega se organizira krajevno oznanjevanje.
11 Pojasnimo učencu, kako potekajo naši shodi. Pokažimo učencu, katero literaturo uporabljamo. Opozorimo ga, da je naš osnovni učbenik Biblija. Vsakdo lahko sodeluje, tudi majhni otroci. Pojasnimo, da so glasbo in besedilo v naših pesmaricah napisale Jehovove priče, da bi te pesmi peli pri našem bogočastju. Opozorimo jih tudi, da na naše shode prihajajo ljudje iz najrazličnejših družbenih slojev. Pozitivno govorimo o prijaznosti in gostoljubnosti. Takšno prijazno in iskreno zanimanje bo eden od odločilnih dejavnikov, ki bodo navedli učenca, da bo spet prišel na shod.
12 Kaj morda nekatere zadržuje: Pogosto se zgodi, da nekateri, pa naj se še tako trudimo, odklanjajo, da bi se povezali z organizacijo. Pri takih nikar ne hitro odnehajmo. Skušajmo se vživeti v njihov položaj. Najbrž vse do zdaj niso čutili posebne potrebe, da obiskujejo bogoslužje, razen morda ob posebnih priložnostih. Morda nanje pritiskajo člani njihove družine in bližnji prijatelji. Morda so jih s prezirljivimi pripombami zastrašili sosedje. Morda jih odvračata družba in razvedrilo. Morda v tem vidijo nepremostljive ovire, zato jim je potrebno pomagati, da prav gledajo na te stvari in da znajo ,presojati, kaj je boljše‘ (Fil. 1:10).
13 Povejmo jim svetopisemske vzroke za vztrajanje. Poudarimo, da vsakdo od nas nujno potrebuje spodbudo in duhovno okrepitev, ki nam jo daje druženje (Rim. 1:11, 12). Jezus je jasno povedal, da nasprotovanje v družini ni opravičljiv razlog za odlašanje (Mat. 10:34-39). Pavel je rotil, naj nas ne bo strah javno priznati, da smo Jezusovi učenci (2. Tim. 1:8, 12-14). Znati moramo obvladovati osebne opravke in razvedrilo; drugače ti postanejo za nas zanka (Luk. 21:34-36). Jehovov blagoslov zaslužijo samo tisti, ki so mu predani z vso dušo in ne samo s polovico srca (Kol. 3:23, 24). Vcepljanje cenjenja za takšna biblijska načela jim lahko odpre pot k duhovnemu napredovanju.
14 Vrata so odprta: Jehovova hiša pravega bogočastja je vzvišena nad vsemi ostalimi. Po svetu se v 229 deželah sliši vabilo: »Pridite, da gremo na goro GOSPODOVO, . . . da bi nas učil o potih svojih in da bomo hodili po stezah njegovih.« (Iza. 2:3) Če se bodo novi pozitivno odzvali, jim bo to lahko rešilo življenje. Najbolje jim lahko pomagamo tako, da usmerjamo njihovo pozornost k Jehovovi organizaciji.