Ali bi lahko na čast Jehovu naredili še več
1 O tem pomembnem vprašanju bi morali vsi razmisliti. Kot zvesti posnemalci našega Gospoda, Jezusa Kristusa, danes častimo našega Boga z objavljanjem njegovega imena. To odgovornost moramo prevzeti, če si želimo Božje naklonjenosti (Mar. 13:10; Luk. 4:18; Dej. ap. 4:20; Heb. 13:15). Kaj ni nepopisna prednost in čast, da posredujemo to dobro vest preostalim razkropljencem »ovcam«, ki bodo morda postale del Jehovove vesoljne črede (Jan. 10:16)?
2 Ali bi lahko ti in tvoji otroci še bolj počastili Jehova ter več oznanjevali? Po vsem svetu se vse več bratov in sester odloča za pionirsko službo. Aprila 1992 je v Sloveniji oznanjevalo kar 221 posebnih, splošnih in pomožnih pionirjev. Ali tudi ti že resno razmišljaš o pioniranju? Ali spodbujaš otroke, da si izberejo za svoj poklic polnočasno službo?
3 Zakaj ne bi analiziral svojega mnenja o pionirski službi? Ali vsakič, ko slišiš zanjo, takoj skleneš, da ti okoliščine to preprosto ne dovolijo? Res je, da ne moremo vsi pionirati. Svetopisemske odgovornosti in druge obveznosti mnogim preprečujejo, da bi stopili v polnočasno službo (1. Tim. 5:8). Toda, ali si zadnje čase o tem razmišljal v molitvi? Ali ste se o tem pogovorili v družini, da bi videli, ali lahko vsaj eden od vas pionira? Stražni stolp od 1. marca 1983 je na 26. strani zapisal nekaj, kar da človeku misliti: »Vsak krščanski služabnik bi moral stvarno v molitvi pretehtati, ali je lahko pionir ali ne. Zakonca iz Južne Afrike, ki sta v pionirski službi že več kot petnajst let, sta rekla: ,Zakaj sva pionirja? Ali bi se mogla opravičiti pred Jehovom, če to ne bi bila?‘ Prav bi bilo, da se mnogi, ki niso pionirji, vprašajo: ,Ali se lahko pred Jehovom opravičim, ker nisem pionir?‘«
4 Watchtower je o tej zadevi odločno zapisal: »Bodi pošten! Ali si morda dopoveduješ: ,Duh je voljan, a meso je slabo?‘ Toda, ali je duh res voljan? S slabostmi mesa ne opravičujmo upirajočega duha!« (w-E, 15. 8. 1978, str. 23)
5 Starši, ki želijo, da bi bili njihovi otroci uspešni v življenju: Knjiga Pregovorov 15:20 nam jamči: »Moder sin razveseljuje očeta.« Boguvdani starši se nedvomno veselijo, ko si njihovi sinovi in hčere prizadevajo za predanim služenjem Jehovu. Vendar pa tvoji otroci ne bodo kar sami od sebe izbrali modre poti. Čari tega sveta so zelo privlačni. To, kako bodo vaši otroci vrednotili stvari, je precej odvisno od vas staršev. Zato, če boš vedno pozitivno govoril o prednostih polnočasne službe, če boš spodbujal mlade, da se družijo s predanimi pionirji, če si zares prepričan, da je polnočasna služba najbolj časten poklic, ki si ga lahko izberejo tvoji otroci, bo takšno pozitivno vedenje nedvomno močno vplivalo nanje. Pomagaj jim uvideti, da je več vredno dobro ime pri Jehovu kot pa pri ljudeh.
6 Knjiga pregovorov 22:1 poudari, kaj morajo mladi izbrati: »Boljše je dobro ime od obilega bogastva, boljša od srebra in zlata priljubljenost.« Kakšno ime si boš ustvaril? Razmisli o moških in ženskah, o katerih beremo v Bibliji, ki so si s predanim služenjem ustvarili dobro ime pri Bogu. Denimo Luka, ljubljeni zdravnik, pa Enoh, ki je hodil s pravim Bogom. Samuel si je pridobil najodličnejšo izobrazbo, ko je že v rosni mladosti pričel služiti v Jehovovem templju. Kaj misliš, ali so ti zvesti služabniki kdaj obžalovali, ker so se tako odločili? Le zakaj bi se? Vsi so živeli srečno, ustvarjalno in zanimivo. Jehova jim je bil naklonjen! (Ps. 110:3; 148:12, 13; Preg 20:29a; 1. Tim. 4:8b).
7 Ko otroci uspejo v življenju, so njihovi starši na to ponosni. Njihovo vlaganje v vzgojo, poučevanje in izobraževanje »Jehovove dediščine« (NW) je mnogokrat bogato poplačano (Ps. 127:3). Na kaj je lahko roditelj bolj ponosen kot na to, da njegova hči ali sin daje vse od sebe na čast Jehovu? Mnogi današnji mladi posnemajo Luko, Enoha in Samuela. To odkriva tudi naslednje pismo: »Star sem 16 let. S splošno pionirsko službo sem pričel devet mesecev po krstu in od tedaj me Jehova bogato blagoslavlja. . . . Pioniranje mi pomaga tudi v šoli. Prej so me sošolci zafrkavali, ker sem Priča, zdaj pa, ko veliko več preučujem, znam ,odgovoriti njemu, ki bi me sramotil‘.«
8 Izobraževanje za oznanjevanje: Zdaj lahko razmislimo o posvetnem izobraževanju. Glede tega moramo biti še posebej uravnovešeni. V Stražnem stolpu od 1. novembra 1992 je izšel zanimiv članek Smotrno izobraževanje. Pod podnaslovom Ustrezna izobrazba je pisalo: »Kristjani se morajo sami vzdrževati, tudi če so polnočasni oznanjevalci, oziroma pionirji (2. Tes. 3:10-12). . . . Kakšno izobrazbo potrebuje mlad kristjan, če hoče upoštevati ta biblijska načela in zadostiti svojim krščanskim obveznostim? . . . Kolikšen [zaslužek] naj bi bil ,zadovoljiv‘ . . . za tiste, ki želijo biti polnočasni oznanjevalci dobre vesti? Takšni ponavadi potrebujejo delno zaposlitev, da ne bi bili ,v breme‘ bratovščini ali družini (1. Tes. 2:9).«
9 Če bi bodoči pionir presodil, da se mora dodatno izobraziti, da bo lažje ostal v polnočasni službi, mu Stražni stolp od 1. novembra 1992 priporoča: »Ko se mlada Priča odloči za nadaljevanje šolanja, bo storila prav, če med študijem živi doma, kjer je to le mogoče. Tako bo namreč obdržala krščanske navade, kot so preučevanje, obiskovanje shodov in oznanjevanje.«
10 Iz Afrike smo slišali doživetje 22-letnega mladeniča, ki je moral v trgovsko šolo, čeprav je bilo njegovo srce v pionirski službi. Med obiskovanjem te šole je stopil v vrste pomožnih pionirjev. Vrstniki so iz njega brili norca, saj so bili prepričani, da ne bo opravil izpitov. Vedno znova jim je odgovarjal: »Iščite najprej Božjega kraljestva in njegove pravičnosti.« Moral je biti zelo discipliniran, saj je vsako jutro zelo zgodaj vstal in se dve uri pripravljal na pouk, tako da je lahko popoldan, po pouku, šel na oznanjevanje. Kako je šele vsa šola osupnila, ko je zasedel tretje mesto na posebnem pregledu znanja, s katerim so izbrali tri najboljše dijake, ki so jim podelili posebno nagrado sponzorja. Drugo mesto je zasedel dijak, s katerim je naš pionir v šoli preučeval Biblijo. Zmaga pa je pripadala še eni goreči Priči iz te šole.
11 Starešine opravijo svoj del: Občinski starešine, ki so ponosni na delo pionirjev, so lahko tem gorečim služabnikom v veliko spodbudo. Starešine jim radi pomagajo, saj se zavedajo, da so prizadevni, učinkoviti pionirji blagoslov za občino. Ko preživijo v pionirski službi približno leto dni, se lahko vključijo v posebno izobraževanje v šoli pionirske službe. Ta šola se je izkazala za neprecenljivo pomoč pri povečevanju učinkovitosti pionirjev. Čeprav so pionirji v prvih bojnih vrstah, tudi oni potrebujejo ljubečo spodbudo. Za to morajo poskrbeti starešine (1. Pet. 5:1-3).
12 Kako lahko starešine spodbudijo k pionirski službi? Za začetek bi bilo dobro občasno premisliti, kdo bi lahko sprejel to prednost. Starešine se lahko obrnejo na oznanjevalce, za katere menijo, da jim okoliščine morda omogočajo pioniranje, na tiste, ki redno sodelujejo v pomožni pionirski službi, na upokojence, gospodinje in študente. Vendar naj v nikomer ne zbudijo občutka, da bi moral pionirati. Tiste, ki se želijo priključiti pionirskim vrstam, pa še vedno oklevajo, bodo praktični predlogi prepričali, da so sposobni za to službo.
13 Ko starešine spodbujajo tiste, ki želijo zaprositi za splošno pionirsko službo, si morajo zapomniti, da prosilcu ni treba biti več mesecev pomožni pionir, preden lahko postane splošni pionir (km, 1. 9. 1986, dodatek, 24.-26. odstavka). Seveda se morajo starešine ustrezno prepričati, ali je prosilec sposoben doseči zahtevano število ur.
14 Potem ko je prošnjo obravnaval službeni odbor občine ter jo je tajnik skrbno pregledal in se prepričal, da je odgovorjeno na vsa vprašanja, naj jo takoj pošlje Skupnosti.
15 Tajnik mora starešinstvo sproti obveščati o težavah pionirjev. To še posebej velja v občinah, kjer je veliko pionirjev. Poleg tega, da tajnik in nadzornik za oznanjevanje ob koncu službenega leta pregledata delovanje pionirjev, kot to narekuje obrazec Občinska analiza (S-10), morata tudi na začetku marca pregledati, kdo ne dosega zahtevanega števila ur. Takšnemu je treba nemudoma pomagati. (Glej obvestila v Naši službi za Kraljestvo od februarja 1993.) Če bodo starešine pionirju brez odlašanja pomagali, bo morda službeno leto uspešno končal.
16 Veliko novih pionirjev je mladih in relativno novih v resnici. Njihov voljan duh nas prav gotovo veseli! Vendar je potrebno te novince še vedno usposabljati, da bi znali vešče oznanjati po hišah, bili učinkoviti na ponovnih obiskih in poučevanju biblijskih učencev. Če novincev ne bomo tako šolali, bodo po kakšnem letu izgubili voljo in prenehali pionirati, ker na oznanjevanju ne bodo uspešni. Budni starešine bodo zaznali že manjše probleme ali padce v oznanjevanju. Če so takoj pozorni na problem in pionirju pomagajo, bo lahko veliko let ustvarjalno deloval.
17 Ali bi lahko ribaril v oddaljenih vodah? Nekateri Jezusovi učenci so bili ribiči. Včasih so bile njihove mreže po celonočnem ribarjenju še zmeraj prazne (Jan. 21:3). V državi, kjer ,ribiči ljudi‘ delujejo že veliko let, so morda nekateri pionirji ugotovili, da je v »vodah« njihove občine le še malo »rib« (Mat. 4:19). Toda, ali nismo po drugi strani navdušeni, ko beremo poročila iz drugih držav, kjer oznanjevalci in pionirji vodijo mnogo biblijskih poukov? V teh deželah vlada med pionirji in oznanjevalci veliko veselje (w, 1. 9. 1992, str. 20, odst. 15). Če zato prizadevni pionirji sklenejo, da se bodo preselili v državo, kjer so večje potrebe, naj se o tem prej posvetujejo s svojo podružnico.
18 Morda so nekateri sicer pričeli pionirati, ker so pač vedeli, da je to dobra odločitev, vendar jih je skrbelo, ali bodo v tej službi tudi uspeli. Morda so zaprosili zanjo nekoliko v dvomih ter z zadržki in so bili zato njihovi prvi oznanjevalski rezultati skopi. Toda sčasoma so postali bolj vešči, prepričali so se, da Jehova njihovo delo blagoslavlja. Zato sta njihovo veselje in zaupanje zrastla. Za nekatere je bila pionirska služba odskočna deska za betelsko službo, gileadsko šolanje in misijonarjenje, za obisk šole za usposabljanje služabnikov in celo za prednostno delo potujočih nadzornikov.
19 Morda se ne moreš preseliti v drugo državo ali se šolati v Gileadu, vendar se lahko še vedno oprimeš priložnosti ribarjenja v drugih vodah svoje države, če tvoje zdajšnje področje ni posebej plodno. Morda boš moral, če se želiš preseliti, kaj spremeniti v življenju, vendar boš zato bogato duhovno nagrajen (Mat. 6:19-21).
20 Morda pa bi lahko, seveda če ti to okoliščine dopuščajo, pomagal kateri od bližnjih občin v svojem okraju. Če si za to primeren, ti bo okrajni nadzornik rad predlagal, katerim občinam v okraju bi prišel prav še en pionir.
21 Nekateri pionirji in oznanjevalci so se prilagodili potrebam področja, čeprav se niso preselili. Naučili so se namreč drugega jezika. Ali si morda odkril na svojem področju večje število drugače govorečih ljudi? Ali si se morda srečal z ljudmi, ki jim je potrebno razložiti kraljestveno sporočilo v jeziku gluhih in nemih? Kdor zna več jezikov, lahko še kako pripomore, da kraljestveno sporočilo doseže vse ljudi. To je morda težko, pa se še kako izplača (1. Tim. 2:4 Tit. 2:11)!
22 Če delaš vse, kar moreš, na čast Jehovu, se prav gotovo veseliš zdajšnjih prednosti v njegovi službi. Če meniš, da bi lahko naredil več, predstavi zadevo v molitvi Jehovu. Realno razmisli, kaj ti dopuščajo razmere. Pogovori se o svojih načrtih s starešinom, ki ima pionirski duh, ali pa z okrajnim nadzornikom. Ko si se v molitvi odločil, nemudoma ukrepaj. Zaupaj v Jehovovo obljubo, da bo počastil tiste, ki njega počastijo (Heb. 13:5, 6: 1. Sam. 2:30).