Zaščiti svoje otroke pred transfuzijo krvi

¹ »Glej, Gospodova dediščina so sinovi.« (Ps. 127:3, J. Krašovec) Če ste dobili takšno dragoceno dediščino od Jehova, imate vi, starši, osrečujočo, vendar resno odgovornost, da vzgajate svoje otroke, skrbite zanje in jih ščitite. Ali ste, na primer, ukrenili vse, kar je pametno, da bi svoje mladoletne otroke zaščitili pred transfuzijo krvi? Kako se bodo odzvali vaši otroci, če jim bodo hoteli dati transfuzijo? Ali ste se v družini pogovorili, kako bi se uspešno spopadli s težavnim položajem, ko preti nevarnost transfuzije?

² Priprava družine na takšne razmere naj te ne skrbi in ne povzroča nepotrebne potrtosti. Ne moreš predvideti in se pripraviti na vsako naključje v življenju, veliko reči pa lahko starši napravite že vnaprej, da bi svoje otroke obvarovali pred transfuzijo. Če zanemarjate te odgovornosti, se lahko zgodi, da bo vaš otrok med zdravstveno oskrbo dobil transfuzijo. Kaj lahko storite?

³ Pomembno je trdno prepričanje: Resno moraš premisliti, kako trdno je tvoje lastno prepričanje glede Božjega zakona o krvi. Ali učiš otroke ubogati Jehova v tej zadevi ravno tako, kakor jih učiš njegove zakone o poštenosti, morali, nevtralnosti in ostalih področjih življenja? Ali v sebi res čutimo tako, kakor v 5. Mojzesovi knjigi 12:23 veleva Božji zakon, namreč »Tega se trdno drži, da ne boš užival krvi!«? Petindvajseta vrstica dodaja: »Ne uživaj je, da bo dobro tebi in za teboj tvojim otrokom, če storiš, kar je prav v Gospodovih očeh!« Zdravnik morda trdi, da bo kri ,pomagala‘ tvojemu bolnemu otroku, toda preden se pojavijo težave, moraš biti trdno odločen, da boš zase in za svoje otroke odklonil kri, ker svoj odnos z Jehovom veliko bolj ceniš ko vsako domnevno podaljšanje življenja na račun kršenja božanskih zakonov. Gre za Božjo naklonjenost in večno življenje!

⁴ Jehovove priče rade živijo. Niti najmanj si ne želijo umreti. Hočejo živeti, da bi lahko slavile Jehova in spolnjevale njegovo voljo. Tudi zaradi tega gredo v bolnišnico in pripeljejo na zdravljenje svoje otroke. Prosijo zdravnike, da jih zdravijo, kadar pa jim ti rečejo, da je kri klasično ali potrebno zdravilo, prosijo za nadomestne brezkrvne metode zdravljenja. Obstaja veliko nadomestkov za kri. Izkušeni zdravniki jih rabijo. Takšno nadomestno zdravljenje ni mazaštvo, temveč sestoji iz dobro premišljenih postopkov in zdravljenj, ki so dokumentirani v vodilnih zdravniških glasilih. Tisoči zdravnikov po vsem svetu sodelujejo z nami pri trudu za dobro zdravstveno nego brez uporabe krvi; kljub temu pa je še vedno težko najti zdravnike, ki bi otroke Prič zdravili brez krvi.

⁵ Najti zdravnika, ki je pripravljen sodelovati: Zdravniki imajo z zdravljenjem pacientov veliko skrbi in ko jih prosite, da bi vašega otroka zdravili brez krvi, to še poveča tveganje. Nekateri zdravniki bodo soglašali, da zdravijo odrasle in upoštevajo njihovo željo glede krvi, če ti izpolnijo obrazec, s katerim prevzamejo odgovornost za svojo odločitev. Strinjali se bodo tudi, da tako zdravijo mladoletne otroke, ki so že na pol odrasli, saj so nekatera sodišča mladoletnikom priznala pravico do izbire zdravljenja. (Za razpravo o tem, o čem lahko mladoletnik odloča, glej Stražni stolp, 15. junij 1991, str. 16, 17.) Vendar pa nočejo zdraviti majhnih otrok, še posebej dojenčkov ne, če nimajo dovoljenja za uporabo krvi. Pravzaprav bo le malo zdravnikov stoodstotno zagotovilo, da pri zdravljenju otroka v nobenem primeru ne bodo rabili krvi. Veliko zdravnikov čuti, da zaradi zdravstvenih in pravnih razlogov tega ne morejo obljubiti. Vseeno jih je vse več pripravljeno poskrbeti za otroke Jehovovih prič, dokler menijo, da lahko spoštujejo naše želje glede krvi.

⁶ Kaj pa, če za svojega otroka najdeš zdravnika, ki slovi po dobrem sodelovanju z Jehovovimi pričami in je na Jehovovih pričah že opravil nekaj operacij brez krvi, pa se mu zdi, da mu zakon ne dovoljuje zatrdno zagotoviti, da ne bo rabil krvi? Zagotovi pa ti, da za zdaj ni nobene ovire. Morda se odločiš, da je to najboljša izbira. V takšnih razmerah morda skleneš, da lahko dovoliš zdravljenje. Vseeno pojasni, da dovoljenje za otrokovo zdravljenje ne pomeni, da dovoljuješ tudi transfuzijo krvi. To je tvoja dolžnost, in če tega ne boš napravil, se bo tvojo odločitev imelo za kompromis.

⁷ Če lahko priskrbiš pametno nadomestno možnost zdravljenja, ki bi še zmanjšala ali celo odstranila težavo v zvezi z rabo krvi, se boš seveda odločil za manj tvegano pot. Pričakuje se, da se boš na vso moč potrudil in našel zdravnika ali kirurga, ki bo najbolj soglašal, da ne bo uporabil krvi. Najboljša obramba je vnaprejšnja priprava na težave. Potrudi se, kolikor je mogoče, da že vnaprej najdeš zdravnika, ki je pripravljen sodelovati. Če je mogoče, se ogibaj zdravnikov in bolnišnic, ki niso pripravljeni sodelovati.

⁸ V nekaterih državah je to, ali bodo nekomu dali transfuzijo krvi, odvisno od plačila za bolnišnično nego. Če imajo starši zdravstveno zavarovanje ali druga sredstva, ki jim omogočajo izbrati zdravnika, laže dobijo otroke iz rok zdravnikov in bolniškega osebja, ki ni pripravljeno sodelovati. Tudi pripravljenost bolnišnice oziroma zdravnika, da premesti otroka, je velikokrat odvisna od tega, ali imajo starši denar za plačilo nege. Bodoče mamice, zelo pomembno je, da med nosečnostjo pazite na svoje zdravje! To bo pomagalo preprečiti prezgodnji porod in s tem povezane zaplete, klasično zdravljenje za nedonošenčke in njihove težave je namreč največkrat kri.

⁹ Zdravniki se včasih pritožujejo, da Jehovove priče o svojih zadržkih do krvi spregovorijo šele zadnjo minuto. To se ne bi smelo dogajati! Pogovor o stališču glede krvi bi morala biti ena prvih stvari, ki bi jih starši, ki so Priče, morali napraviti, ko gredo v bolnišnico ali k zdravniku. Če bo potrebna operacija, prosi za čimprejšnji pogovor z anestezistom. Pri tem ti morda lahko pomaga kirurg. Obrazce za privolitev moraš skrbno pregledati. Vse, s čimer se ne strinjaš, imaš pravico prečrtati. Da ne bi bilo prav nič dvomljivo, na obrazec za privolitev jasno napiši, da zaradi verskih in zdravstvenih razlogov nikakor ne sprejemaš krvi.

¹⁰ Pomoč Jehovove organizacije: Kaj je napravila Jehovova organizacija, da bi ti pomagala zaščititi otroke pred krvjo? Veliko. Družba je izdala precej publikacij, da bi nas poučila o krvi in brezkrvnih nadomestnih metodah. Preučeval si brošuro Kako vam lahko kri reši življenje in druge izdaje o tej snovi. Imaš tudi brate in sestre v skupščini, ki ti lahko veliko pomagajo in te podpirajo. Če nastane težak položaj, bodo starešine morda sklenili, da bi bilo priporočljivo organizirati 24-urno dežurstvo v bolnišnici, najboljše je, da sta tam en starešina in eden od pacientovih staršev ali ožjih družinskih članov. V bolnišnicah namreč pacientu radi dajo transfuzijo ponoči, ko vsi sorodniki in prijatelji odidejo domov spat.

¹¹V Združenih državah Amerike je čez sto odborov za stike z bolnišnicami, in sicer v vseh večjih mestih. V Sloveniji so takšni odbori v pripravi. Z morebitnimi vprašanji se obrni na betel. Ne kliči za malenkosti, toda ko kaže, da se bo pojavila resna težava, ne odlašaj predolgo! Pogosto lahko priskrbijo imena zdravnikov, ki so pripravljeni sodelovati, in predlagajo nadomestne možnosti. Kjer je potrebno in mogoče, ti bratje uredijo zadevo tako, da so na kraju dogajanja in tako pomagajo reševati težavo.

¹² Preprečiti in ustrezno ravnati ob sodnem posegu: Kaj če si zdravnik ali bolnišnica namerava priskrbeti sodni nalog, da bi tvojemu otroku dali transfuzijo? Ali naj zdaj odnehaš in skleneš, da se ne da ničesar več storiti? Nikakor! Še vedno je mogoče preprečiti transfuzijo. Na to možnost se moraš pripraviti vnaprej. Kaj lahko storiš?

¹³ Pri obrambi ti bo zelo pomagalo, če razumeš nekaj pravnih načel, ki vodijo oziroma vplivajo na bolnišnice in sodnike. Eno takšno temeljno načelo je, da zakon staršem ne daje pravice dokončne odločitve za svoje otroke sprejemati ali odklanjati zdravljenje. Odrasli imajo na splošno pravico, da po svoji želji sprejmejo ali odklonijo zdravljenje, starši pa nimajo popolne svobode, da bi, četudi zaradi iskrenega verskega prepričanja, odklonili zdravljenje, ki se drugim zdi potrebno za otrokov blagor.

¹⁴ To temeljno načelo se zrcali v 54. členu ustave Republike Slovenije, kjer med drugim piše: »Starši imajo pravico in dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke. Ta pravica in dolžnost se staršem lahko odvzame ali omeji samo iz razlogov, ki jih zaradi varovanja otrokovih koristi določa zakon.« Ta skrb za otrokovo telesno zdravje in blaginjo je danes zapisana tudi v zakonih za zaščito otrok. Pisani so predvsem proti zlorabi otrok, obsegajo pa tudi določila za zaščito otrok pred zdravstvenim zanemarjanjem.

¹⁵ Krščanski starši seveda ne nasprotujejo zaščiti otrok pred zlorabo in zanemarjanjem. Toda zakoni za zaščito otrok in zgoraj omenjeni odlomek izjave Vrhovnega sodišča so velikokrat neprimerno uporabljeni za primere otrok Jehovovih prič. Zakaj? Starši, ki so Priče, namreč niti najmanj ne nameravajo »mučiti« svojih otrok. Le zakaj bi jih sicer vozili v bolnišnico? Narobe, starši, ki so Priče, radi poiščejo zdravniško pomoč za otroke. Ljubijo svoje otroke in želijo, da bi bili zdravi. Menijo pa, da jim Bog nalaga dolžnost, da odgovorno izberejo najboljše zdravljenje za svoje otroke. Hočejo, da se zdravstvene težave njihovih otrok pozdravijo brez krvi. Takšna brezkrvna nadomestna nega ni le varnejša in boljša ko kri, marveč tako otroci ostanejo po volji velikemu oživljajočemu Bogu, Jehovu, to pa je najpomembnejše.

¹⁶ Kljub prednostim brezkrvnega zdravljenja mnogi zdravniki in socialni delavci gledajo na transfuzijo kot na klasično medicinsko metodo, ki je včasih potrebna ali celo rešuje življenje. Ko starši, ki so Priče, odklonijo priporočano transfuzijo, se lahko pojavijo težave. Na splošno zdravniki ne morejo zakonito zdraviti otrok brez privoljenja staršev. Če zdravniki in drugo bolniško osebje ne dobi privoljenja za uporabo krvi od staršev, ga morda poišče pri sodniku, priskrbi si sodni nalog. Takšno sodno odobritev morda zahtevajo socialni delavci, zdravniki ali bolnišnični uradniki, ki ščitijo otroke pred domnevnim zdravstvenim zanemarjanjem.a

¹⁷Velikokrat se sodne naloge priskrbi zelo hitro, o tem se staršev sploh ne obvesti ali pa samo mimogrede. Zdravniki, bolnišnični uslužbenci in socialni delavci poskušajo takšne nagle naloge opravičiti s trditvijo, da je šlo za nujen primer in ni bilo časa obvestiti staršev, kaj se dogaja. Če pa takšne zdravnike povprašamo, velikokrat priznajo, da stanje ni bilo tako kritično in da so hoteli sodni nalog »za vsak primer«, če bi bila transfuzija po njihovem potrebna. Kot naravni varuh svojega otroka imaš temeljno pravico vselej vedeti, kaj zdravniki, bolnišnični uradniki in socialni delavci počnejo z njim. Zakon zahteva, da si, če je le mogoče, obveščen s prizadevanjem za sodni nalog in da se ti dovoli pred sodiščem pojasniti svoje mnenje o sporu.

¹⁸ Ta pravna dejstva poudarjajo, kako se splača poiskati zdravnika, ki je pripravljen sodelovati. Sodeluj z njim, s pomočjo članov odbora za stike z bolnišnicami mu pomagaj, da bo težavo tvojega otroka pozdravil brez krvi, ali pa otroka prepelji k zdravniku ali v bolnišnico, ki bo spoštovala tvoje želje. Če kaže, da zdravnik, upravnik bolnišnice ali socialni delavec namerava priskrbeti sodni nalog, pazi in takoj vprašaj, kaj načrtujejo. Včasih namreč to napravijo na skrivaj, po telefonu. Če nameravajo zadevo predati sodišču, poudari, da hočeš to vedeti in pred sodnikom povedati tudi svoje mnenje (Preg. 18:17). Če imaš čas, je priporočljivo poiskati pomoč odvetnika. Ponekod odvetnike določajo sodišča. Če imaš svojega ali od sodišča določenega odvetnika, mu lahko pravni oddelek Družbe postreže s podatki, ki mu bodo v danih razmerah pomagali kar najbolje braniti tvoje mnenje.

¹⁹ Če pride tvoj primer odklanjanja krvi pred sodišče, se zna pripetiti, da bo zdravnikovo mnenje, češ da tvoj otrok za ohranitev življenja oziroma zdravja nujno potrebuje kri, zelo prepričljivo. Sodnik je v medicini laik, zato bo običajno popustil zdravnikovi strokovnosti. Tako je še posebej tedaj, ko staršem dajo le malo ali pa nič priložnosti, da povejo svoje mnenje o zadevi in lahko zdravnik brez spodbijanja trdi, kako »nujna« je kri. Takšni enostranski postopki ne prispevajo k temu, da bi ugotovili resnico. To, kdaj in zakaj se zdravnikom zdi, da je potrebna transfuzija, je zelo odvisno od njihove osebne presoje in negotovo. Neki zdravnik moda pravi, da je transfuzija nujna, da bi otrok ostal živ, drug zdravnik, ki ima pri zdravljenju istih težav brez krvi že izkušnje, pa bi rekel, da kri za zdravljenje pacienta ni potrebna.

²⁰ Kaj boš naredil, če te odvetnik ali zdravnik vpraša, zakaj odklanjaš transfuzijo, ki bi otroku »rešila življenje«? Morda bi najprej najraje pojasnil svojo vero v vstajenje in trdno zaupanje, da bo Bog obudil tvojega otroka, če umre, vendar bi tak odgovor sodnika, čigar prva skrb je telesna blaginja otroka, samo utrdil v prepričanju, da si verski fanatik in mora zato vzeti stvar v svoje roke.

²¹ Tisto, kar mora sodišče vedeti, je to, da sicer odklanjaš kri zaradi trdnega verskega prepričanja, ne odklanjaš pa zdravstvene nege. Sodnik mora razumeti, da nisi brezbrižen ali surov, temveč ljubiš svojega otroka in hočeš, da se pozdravi. Ne soglašaš pa, da domnevne koristi krvi odtehtajo smrtonosna tveganja in zaplete, še posebej, če so na voljo druge medicinske možnosti, ki niso tako tvegane.

²² Če se ti zdi prikladno, lahko sodniku rečeš, da neki zdravnik meni, da je kri potrebna, toda zdravniki so različni in zato želiš poiskati zdravnika, ki bi za tvojega otroka poskrbel z že znanimi brezkrvnimi metodami. Morda si s pomočjo odbora za stike z bolnišnicami že našel takšnega zdravnika, ki bo otroka pozdravil brez krvi; ta ti lahko pomaga s svojim pričevanjem na sodišču ali pokliče sodnika po telefonu. Odbor za stike z bolnišnicami bo, četudi zdravnik izsiljuje sodni nalog, sodniku verjetno lahko priskrbel medicinske članke o tem, kako se zdravstvena težava tvojega otroka lahko reši brez uporabe krvi.

²³ Kadar morajo sodniki na hitro izdati sodni nalog, verjetno ne razmislijo in se ne spomnijo na mnoge nevarnosti krvi, namreč na aids, hepatitis in množico drugih tveganj. Vse to lahko poveš sodniku, lahko pa mu tudi poveš, da je zate kot kristjana uporaba krvi drugega človeka za ohranitev življenja resno kršenje Božjega zakona. Zato bi, če bi tvojemu otroku vsilili kri, na to gledal kot na posilstvo. Ti in tvoj otrok (če je že dovolj star, da ima lastno prepričanje) lahko pojasnita, da se vama takšen napad na telo gnusi, in prosita sodnika, naj ne izda naloga, marveč vama dovoli poiskati nadomestno zdravljenje.

²⁴ Če se boš prav branil, bo sodnik bolje razumel tudi mnenje nasprotne stranke — staršev. Tedaj ne bo tako hitro odobril transfuzije. Zgodilo se je že, da je sodnik drastično omejil zdravnikovo svobodo glede rabe krvi in celo zahteval, naj najprej poskusi z nadomestki ali pa dovoli staršem, da poiščejo zdravnika, ki bo pripravljen opraviti poseg brez krvi.

²⁵ Kadar se moraš spopasti s tistimi, ki vsiljujejo transfuzijo, je bistveno, da ne opazijo niti najmanjšega namiga, da v svojem prepričanju omahuješ. Sodniki (in zdravniki) včasih vprašajo starše, ali bi hoteli »preložiti« odgovornost odločitve za transfuzijo nanje, ker menijo, da bo to staršem olajšalo vest. Tedaj bi moral vsem razločno povedati, da se kot roditelj čutiš dolžnega narediti vse, da tvoj otrok ne bi dobil transfuzije. To je odgovornost, ki ti jo je zaupal Bog, in ni prenosljiva.

²⁶ Ko govoriš z zdravniki in sodniki, moraš torej biti pripravljen jasno in prepričljivo braniti svoje stališče. Četudi je kljub vsemu tvojemu trudu sodni nalog izdan, prosi zdravnika, naj ne uporabi transfuzije, in vztrajaj pri uporabi nadomestnega zdravljenja. Vprašaj ga, ali je pripravljen premisliti o zdravstvenih člankih in nasvetu kateregakoli zdravnika, ki bi mu bil pripravljen svetovati, kako se izogniti uporabi krvi. Že večkrat se je zgodilo, da je prej očitno nepopustljiv zdravnik prišel iz operacijske sobe in ponosno oznanil, da ni uporabil krvi. Zato: tudi če ima zdravnik sodni nalog že v rokah, ne odnehaj! (Glej rubriko Vprašanja bralcev v Stražnem stolpu od 15. junija 1991.)

²⁷ Zapomni si, da je Jezus rekel: »Varujte pa se ljudi, ker vas bodo izdajali sodiščem ... Pred oblastnike in kralje vas bodo vlačili zaradi mene, da boste pričevali pred njimi in pogani.« Za tolažbo je Jezus pristavil, da nam bo sveti duh pomagal, da se spomnimo, kaj bi bilo v danih razmerah primerno in koristno reči (Mat. 10:16-20).

²⁸ »Kdor pazi na besedo, najde srečo, in kdor zaupa v Gospoda, blagor mu!« (Preg. 16:20) Starši, že vnaprej se pripravite, da zaščitite otroka pred transfuzijo krvi, ki oskruni duhovnost (Preg. 22:3). Otroci, sprejmite pouk staršev o tej pripravi, in si jo vzemite k srcu. Kot družina ,se trdno držite [tega], da ne uživate krvi ... da vam bo dobro‘ — tako vas bo Jehova blagoslovil in všeč mu boste (5. Mojz. 12:23-25).

[Podčrtna opomba]