Dobro izrabljajte čas

¹ Oznanjevanje dobre vesti o že vzpostavljenem kraljestvu je najpomembnejše delo naših dni. S tem delom se ponižni ljudje izkažejo za Jehovine ovce, ki delajo dobro Jezusovim bratom, medtem ko se tisti, ki dobro vest odklanjajo, izkažejo za kozle. Odziv na to dobro vest lahko pomeni življenje ali smrt. (Mat. 25:46) Jehovine priče zato poslušamo nasvet apostola Pavla iz Pisma Efežanom 5:16 in skrbno trošimo čas, ker so dnevi hudi.

² Seveda pa se ne trudimo le, da bi preživeli kar največ časa v službi oznanjevanja, temveč želimo v tem času kar največ narediti. To pomeni pogovarjati se na osnovi Svetega pisma s kar največjim številom ljudi oziroma posejati čimveč semen resnice in doseči rezultate. Žal najdemo na domovih vse manj ljudi, ljudje so namreč zaposleni, njihov prosti čas pa je povsem prežet z zabavo in različnimi aktivnostmi.

³ Mnogi oznanjevalci so zato, da bi čimbolje izrabili čas, spremenili svoj časovni načrt, in oznanjujejo ob večerih. Ali lahko storiš kaj v tej smeri? Pogovori se o tem vprašanju v krogu svoje družine. Izkušnje potrjujejo, da je med 18. in 20. uro doma razmeroma mnogo ljudi, ki jih bomo torej tedaj dosegli. Zato bodi prilagodljiv, spremeni svoj časovni načrt in se potrudi tista mesta, kjer ni bilo čez dan nikogar doma, obiskati v večernih urah.

⁴ Nadaljnja možnost dobre izrabe časa je priložnostno oznanjevanje. Tej veji službe posvečamo vse večjo pozornost. V Pismu Hebrejcem 13:15 piše, naj vedno prinašamo hvalno daritev Bogu, torej ne le tedaj, ko smo se namenili v službo od hiše do hiše. Pri tem je zelo važno pravilno duhovno stališče. Morda še oklevaš. Če imaš težave, tedaj moli za potrebno govorno sposobnost, kot so to delali apostoli. (Ap. d. 4:29) Negativno stališče lahko zelo ovira delovanje svetega duha.

⁵ Mnogi med nami smo spoznali resnico ob priložnostnem pogovoru, ko smo se pogovarjali s sodelavci, sorodniki, sosedi in prijatelji, ki so bili Jehovine priče. Kot je razvidno iz Stražnega stolpa od 1. oktobra 1984, na 17. strani, je v neki skupini 238-ih Jehovinih prič kar 40 odstotkov Prič spoznalo resnico ob priložnostnem ali neformalnem oznanjevanju. Tukaj se nam gotovo na široko odpirajo velika vrata delovanja, skozi katera želimo vsekakor vstopiti.

⁶ Še posebej bi se morali potruditi glede priložnostnega oznanjevanja. Izkušeni oznanjevalci z osebo, ki jo želijo nagovoriti, najprej vzpostavijo vizualni stik. Nato prijazno pripomnijo nekaj v zvezi z dnevnimi dogodki ali pa človeka vprašajo kaj iz njegovega interesnega področja, na kar odgovarja traktat ali časopis, ki ga imajo pri sebi. So dobri poslušalci in skrbno opazujejo reakcijo ogovorjene osebe. Neka sestra, ki je upoštevala tak nasvet, je takole pisala: »Po precejšnji borbi s svojim slabotnim telesom sem zbrala ves svoj pogum in sem se pričela preprosto pogovarjati z ljudmi. Jehova me je blagoslovil. Še nikoli nisem na cesti oddala toliko časopisov kot jih sedaj.«

⁷ Neki pokrajinski nadzornik, ki prav tako modro izrablja čas, je na cesti ogovarjal mimoidoče, ko je šel od ene hiše do druge ali pa medtem, ko je čakal naslednjega oznanjevalca, s katerim je bil domenjen. Pri tem je spretno uporabljal traktat Zakaj lahko zaupaš Bibliji. Večina ljudi se je ugodno odzvala in lahko se je z njimi lepo pogovarjal, ko je ob desetih in zopet ob enajstih čakal oznanjevalca, s katerima je bil dogovorjen, je oddal dvanajst časopisov.

⁸ Neka sestra piše: »Ker v službi od hiše do hiše mnogih ljudi ne najdem doma, se trudim, da se z njimi pogovarjam na ulici. Še posebej sem pozorna na matere z otroki. V takih primerih pokažem, da se zanimam za otroke in za glavno temo pogovora uporabim misel o prihodnosti otrok. To matere zanima. Ne le da oddam literaturo, temveč se lahko dogovorim tudi za uspešne ponovne obiske.«

⁹ Zato vsi sodelujemo pri priložnostnem oznanjevanju, ko potujemo z avtobusom, ko se peljemo na dopust, se vozimo v taksijih, oznanjujemo pa tudi osebju v hotelih, restavracijah in na bencinskih črpalkah. Priložnosti se lahko ponudijo tudi v zdravniški čakalnici ali če se na naših vratih pojavi kak zastopnik. Ob vsaki priložnosti bi se morali pokazati kot Jehovine priče.

¹⁰ Zapomnimo si, da opravljamo najpomembnejše delo vseh časov, ki lahko odkritosrčnim ljudem omogoči večno življenje, delo, s katerim se opravičuje Jehovino ime. Čas je kratek. Scena tega sveta se spreminja in ljudje s strahom pričakujejo, kaj se bo na zemlji še zgodilo. Da bi dobro izrabili čas, bi morali spremeniti naš časovni načrt in sodelovati v službi oznanjevanja v večernih urah, predvsem pa bi se morali potruditi še v priložnostnem oznanjevanju. Jehovine oči so z največjim veseljem uprte v tiste, ki goreče sodelujejo v delu, ki se ne bo nikoli ponovilo, in ki lahko rečejo: »Storil sem, kar si mi zapovedal«.