Ali ste vedeli?

Zakaj je bilo Jezusovo ravnanje z gobavci neobičajno?

Gobavost, ki je bila razširjena v svetopisemskih časih, je takrat živeče Jude navdajala s strahom. Ta huda nalezljiva bolezen je lahko napadla bolnikove živčne končiče ter povzročila trajne poškodbe in iznakaženost. Ni znano, da bi obstajalo kako zdravilo proti gobavosti. Tisti, ki so zboleli za to boleznijo, so morali živeti ločeno od drugih ljudi in jih tudi opozarjati na svoje stanje. (3. Mojzesova 13:45, 46)

Judovski verski voditelji so si glede gobavosti izmislili pravila, ki so od ljudi zahtevala več od tega, kar je pisalo v Svetih spisih. S tem so žrtvam te bolezni po nepotrebnem otežili življenje. Rabinski predpisi so na primer prepovedovali, da bi se kdor koli približal gobavcu na manj kot 4 komolce oziroma okoli 2 metra. Če pa je pihal veter, se nihče ni smel približati na manj kot 100 komolcev oziroma okoli 45 metrov. Glede na razlago nekaterih talmudistov naj bi zapoved iz Svetih spisov, da morajo gobavci živeti »zunaj tabora«, pomenila, da morajo živeti zunaj obzidanih mest. Zato naj bi neki rabi, ko je videl gobavca znotraj mesta, metal vanj kamenje in rekel: »Vrni se tja, kamor spadaš, in ne oskrunjaj drugih ljudi.«

Jezus pa je ravnal zelo drugače! Gobavcev ni odganjal stran, ampak se jih je bil pripravljen dotakniti – in jih je celo ozdravil. (Matej 8:3)

V katerih primerih so judovski verski voditelji dovoljevali razvezo?

V prvem stoletju n. št. je bila razveza predmet razprav med verskimi voditelji. Tako je nekoč nekaj farizejev Jezusa izzvalo z vprašanjem: »Ali je možu dovoljeno iz katerega koli vzroka razvezati se od žene?« (Matej 19:3)

Mojzesova postava je moškemu dovoljevala razvezo, če je na svoji ženi »našel kaj nespodobnega«. (5. Mojzesova 24:1) V Jezusovem času sta bili dve rabinski šoli, ki sta zagovarjali povsem nasprotni razlagi tega Postavinega zakona. Strožja, Šamajeva šola je razlagala, da je edini veljavni razlog za razvezo »nečistost« oziroma prešuštvo. Hilelova šola pa je po drugi strani učila, da se lahko moški zakonito razveže na podlagi kakršnega koli nesoglasja v zakonu, pa naj je še tako majhno. Glede na razlago te šole se je lahko moški razvezal od svoje žene že, če se ji je ponesrečila kaka jed ali pa če je našel drugo žensko, ki mu je bila bolj všeč.

Kaj je torej Jezus odgovoril na vprašanje farizejev? Naravnost jim je rekel: »Vsak, ki se od svoje žene razveže, razen če se zaradi nečistovanja, in se poroči z drugo, prešuštvuje.« (Matej 19:6, 9)