Kako lahko pomagamo poskrbeti za potrebe drugih

»ZARADI spornega izida volitev je izbruhnilo nasilje, in tisoče Jehovovih prič je bilo prisiljenih zapustiti svoje domove,« pove François, ki služi kot starešina v neki državi v razvoju. »Primanjkovati je začelo hrane in zdravil, kar pa je od tega še ostalo, je bilo zelo drago. Banke so bile zaprte, bankomati pa so bili prazni oziroma so nehali delovati.«

Bratje iz podružnice so hitro začeli razdeljevati denarna sredstva in nujne potrebščine Pričam, ki so morali zapustiti domove in so bili zdaj zbrani v kraljestvenih dvoranah po deželi. Nasprotujoči si frakciji sta postavljali cestne zapore, toda ker sta vedeli, da se Priče strogo oklepajo svoje nevtralnosti, sta vozilom podružnice ponavadi dovolili prehod.

»Ko smo se vozili do neke kraljestvene dvorane, so na nas začeli streljati ostrostrelci,« pove François, »a so krogle letele mimo nas. In ko smo zagledali, da proti nam teče vojak s puško v rokah, smo v hipu prestavili v vzvratno, obrnili in oddrveli nazaj v podružnico. Hvaležni smo bili Jehovu, da smo ostali živi. Naslednji dan je 130 bratom in sestram, ki so bili v tisti kraljestveni dvorani, uspelo priti na varno. Nekateri so se zatekli v podružnico, in tu smo vse do konca teh kriznih razmer skrbeli za njihove duhovne in gmotne potrebe.«

»Pozneje je podružnica od bratov in sester iz vse dežele prejela številna pisma, v katerih so ti izrazili svojo veliko hvaležnost,« pove François. »Ko so izkusili pomoč bratov in sester od vsepovsod, se jim je še bolj okrepilo zaupanje v Jehova.«

Kadar sta kak naš brat ali sestra zaradi naravne nesreče ali nesreče, ki jo je povzročil človek, v potrebi, jima ne rečemo »ogrejta se in najejta«. (Jak. 2:15, 16) Za potrebe takšnih bratov in sester si prizadevamo dejansko poskrbeti. Podobno so tudi učenci v prvem stoletju, potem ko so bili posvarjeni, da prihaja lakota, »sklenili, da bodo bratom, ki prebivajo v Judeji, vsak po svojih zmožnostih poslali pomoč«. (Apd. 11:28–30)

Jehovovi služabniki radi pomagamo tistim, ki potrebujejo pomoč v gmotnem pogledu. Vendar imajo ljudje tudi duhovne potrebe. (Mat. 5:3) Jezus je, da bi ljudem pomagal zavedati se teh potreb in jih zadovoljevati, pooblastil svoje sledilce, naj pridobivajo učence. (Mat. 28:19, 20) Vsak od nas nameni temu, da bi izpolnil to nalogo, veliko svojega časa, moči in denarnih sredstev. Kot organizacija porabimo večino prostovoljnih prispevkov za podporo dela v prid Kraljestva in za širjenje dobre novice, nekaj prispevkov pa namenimo tudi za gmotno pomoč. S tem pokažemo svojo ljubezen do Boga in naših bližnjih. (Mat. 22:37–39)

Vsi, ki podpirajo svetovno delo Jehovovih prič, so lahko prepričani, da se njihovi prispevki porabijo pravilno in učinkovito. Ali imaš svojim bratom in sestram v potrebi možnost priskrbeti pomoč? Ali želiš gmotno podpirati delo pridobivanja učencev? Če želiš, potem »ne odrekaj dobrega tistim, ki so potrebni pomoči, če je v tvoji moči, da to storiš«. (Preg. 3:27)