2. vprašanje: Kaj se bo zgodilo, ko umrem?

ROMAN je bil še deček, ko je njegov dobri prijatelj umrl v prometni nesreči. »Smrt prijatelja me je silno pretresla,« pravi. »Še leta po nesreči sem se spraševal, kaj se zgodi z nami, ko umremo.«

Zakaj se to sprašujemo?

Smrt človeka se zdi nenaravna. Ne glede na to, koliko smo stari, po navadi nočemo umreti. Veliko ljudi je strah tega, kaj se zgodi po smrti.

Kako nekateri odgovarjajo na to vprašanje?

Številni so prepričani, da kakšen del človeka preživi smrt. Verjamejo, da bodo dobri ljudje nagrajeni v nebesih, slabi pa bodo za svoje grehe večno kaznovani. Drugi menijo, da po smrti človek ne obstaja več in da sčasoma popolnoma utone v pozabo.

Na kaj kažeta ta odgovora?

Prvi odgovor namiguje, da človek ob smrti ne umre zares, drugi pa, da življenje nima smisla. Tisti, ki verjamejo slednje, morda privzamejo brezbrižni pogled na življenje: »Jejmo in pijmo, saj bomo jutri umrli.« (1. Korinčanom 15:32)

Kaj o tem uči Sveto pismo?

Sveto pismo ne uči, da po smrti kakšen del človeka živi naprej. Bog je navdihnil kralja Salomona, da je napisal: »Živi se zavedajo, da bodo umrli, mrtvi pa se ne zavedajo ničesar.« (Pridigar 9:5) Tisti, ki »se ne zavedajo ničesar«, sploh ne vedo, kaj se dogaja okoli njih. Nič ne čutijo niti nič ne delajo. Zato mrtvi ne morejo pomagati ali škodovati živim.

Bog ni namenil človeku, da bi umrl, čeprav to verjame veliko ljudi. Prvega človeka, Adama, je ustvaril tako, da bi večno živel na zemlji. Bog je smrt omenil samo takrat, ko je Adamu povedal, kakšna kazen ga čaka, če bo neposlušen. Adamu je prepovedal uživati sad z določenega drevesa in ga opozoril, da bo »zagotovo umrl«, če ga bo jedel. (1. Mojzesova 2:17) Če bi Adam in Eva ubogala, bi živela večno na zemlji skupaj z vsemi svojimi potomci, ki bi ostali zvesti Jehovu.

Adam se zavestno ni menil za prej omenjeno Božje opozorilo. S tem, da ni ubogal Boga, je grešil in zato umrl. (Rimljanom 6:23) Noben njegov del ni preživel smrti. Adam je enostavno prenehal obstajati. Bog mu je rekel: »V potu svojega obraza boš jedel kruh, dokler se ne boš povrnil v zemljo, saj si bil vzet iz nje. Prah si namreč in v prah se boš povrnil.« (1. Mojzesova 3:19) Ker smo vsi Adamovi potomci, smo od njega podedovali greh in smrt. (Rimljanom 5:12)

Kljub Adamovi napačni odločitvi bo Bog izpolnil svoj namen, da naj bi zemljo napolnili Adamovi popolni potomci. (1. Mojzesova 1:28; Izaija 55:11) Jehova bo kmalu obudil večino tistih, ki so umrli. Glede tistega časa je apostol Pavel rekel: »Bo vstajenje pravičnih in nepravičnih.« (Apostolska dela 24:15)

Roman, ki smo ga omenili prej, je preučeval Sveto pismo in spoznal, kaj ta knjiga uči glede mrtvih in glede Boga Jehova. To, kar je odkril, je nanj močno vplivalo. Preberite si njegovo zgodbo v članku z naslovom »Biblija spreminja življenja«.

Da bi izvedeli več o tem, kaj se zgodi z nami, ko umremo, glejte 6. poglavje knjige Kaj Biblija v resnici uči?. Gradivo si lahko prenesete s spletne strani www.jw.org/sl

Kaj je Jezus povedal glede smrti?

Jezus se ni strinjal z verskimi voditelji svojih dni, ki so trdili, da ni vstajenja mrtvih. (Luka 20:27) Niti ni učil, da kakšen del človeka živi tudi po smrti. Učil je namreč naslednje.

Smrt je kakor spanje. Jezus je ob smrti svojega prijatelja Lazarja dejal: »Naš prijatelj Lazar je šel počivat, jaz pa grem tja, da ga prebudim.« Učenci niso razumeli, kaj je s tem hotel reči, zato so mu odvrnili: »Gospod, če je šel počivat, bo ozdravel.« Svetopisemsko poročilo pojasnjuje: »Vendar je Jezus govoril o njegovi smrti, oni pa so menili, da je s počivanjem imel v mislih spanje. Zato jim je Jezus zdaj odkrito rekel: ‚Lazar je umrl.‘« (Janez 11:11–14)

Mrtvi bodo obujeni. Ko je Jezus prispel v Lazarjev domači kraj, je Marto, Lazarjevo sestro, potolažil z besedami: »Tvoj brat bo vstal.« Nato je izrekel naslednjo pomenljivo obljubo: »Jaz sem vstajenje in življenje. Kdor veruje vame, bo, četudi umre, oživel.« To, kar je obljubil Jezus, niso bile zgolj prazne besede, saj je pred številnimi očividci obudil Lazarja, ki je bil že štiri dni mrtev. (Janez 11:23, 25, 38–45)

Jezus je v razodetju, ki ga je posredoval apostolu Janezu, ponovno obljubil, da bodo mrtvi obujeni. Opisal je čas, ko bodo iz primeža smrti rešeni vsi, ki so njeni simbolični ujetniki. (Razodetje 20:13)