Ali ste vedeli?

Kaj so bila v svetopisemskih pripovedih tako pogosto omenjena mestna vrata?

▪ V biblijskih časih je večino mest obdajalo varovalno obzidje. V mnogih takšnih mestih je bil takoj za mestnimi vrati odprt prostor, kamor so ljudje prihajali, da bi se družili, da bi trgovali in da bi si izmenjavali novice. Tu so se razglašala javna obvestila, in lahko da so preroki na tem kraju objavljali svoja sporočila. (Jeremija 17:19, 20) V publikaciji The Land and the Book piše, da so »pri mestnih vratih ali blizu njih urejali skoraj vse javne zadeve«. V starem Izraelu je bil prostor takoj za mestnimi vrati bolj ali manj podoben družabnim središčem v nekaterih današnjih mestih.

Abraham je denimo od Efrona kupil zemljišče za družinsko grobnico »pred očmi Hetovih sinov, pred vsemi, ki so prihajali k mestnim vratom«. (1. Mojzesova 23:7–18) Boaz je prosil deset betlehemskih starešin, naj se usedejo pri mestnih vratih, da bi v njihovi navzočnosti skladno s predpisi glede svaškega zakona uredil zadeve v zvezi z Ruto in dediščino njenega preminulega moža. (Ruta 4:1, 2) Kadar so mestni starešine sodili, so sedeli pri mestnih vratih, da bi primer obravnavali, sprejeli odločitev in izrekli sodbo. (5. Mojzesova 21:19)

Kje je bil Ofir, ki ga Biblija omenja kot vir zlata izvrstne kakovosti?

▪ Jobova knjiga prva omenja »zlato iz Ofírja« in ga enači s »čistim zlatom«. (Job 28:15, 16) Približno 600 let zatem, ko je živel Job, je kralj David zbral »ofírsko zlato« za gradnjo Jehovovega templja v Jeruzalemu. Njegov sin Salomon je prav tako uvažal zlato iz Ofirja. (1. kroniška 29:3, 4; 1. kraljev 9:28)

Kakor poroča Sveto pismo, je Salomon imel ladjevje, zgrajeno v Ezjon Geberju ob Rdečem morju, s katerim so dovažali zlato iz Ofirja. (1. kraljev 9:26) Učenjaki menijo, da je Ezjon Geber ležal na najbolj notranjem delu Akabskega zaliva, nekje na področju današnjega Eilata in Akabe. Od tam so ladje lahko dosegle kateri koli del Rdečega morja oziroma šle še dlje do trgovskih postojank ob obali Afrike ali Indije, možnih lokacij Ofirja. Drugi pa menijo, da je bil Ofir v Arabiji, na področju, kjer so našli staroveške rudnike zlata in kjer to rudo kopljejo še danes.

Nekateri menijo, da so bili Salomonovi rudniki zlata zgolj legenda, vendar egiptolog Kenneth A. Kitchen piše: »Ofir ni nikakršen mit. Na nekem hebrejskem ostrakonu [oziroma lončeni črepinji] iz morda osmega stoletja [pr. n. št.] je jasno razviden naslednji kratki zapis o nakupu: ‚Zlato iz Ofirja za Bet Horon – 30 šeklov.‘ Tu omenjeni Ofir se nanaša na vir zlata, ki je v resnici obstajal, tako kot to velja za navedbe ‚zlato iz Amaua‘, ‚zlato iz Punta‘ ali ‚zlato iz Kuša‘ v egipčanskih besedilih. Te označbe se nanašajo bodisi na to, iz katere dežele je zlato izviralo, bodisi na to, kakšne vrste oziroma kakovosti je bilo zlato določene dežele.«

[Slika na strani 15]

Abraham pri mestnih vratih kupuje zemljišče.

[Slika na strani 15]

Hebrejski ostrakon z zapisom, ki omenja Ofir

[Vir slike]

Collection of Israel Antiquities Authority, Photo © The Israel Museum, Jerusalem