Ali se spomniš?

Ali si užival v branju zadnjih številk Stražnega stolpa? Poglej, ali lahko odgovoriš na naslednja vprašanja:

• Zakaj je moral Mesija umreti?

Jezus je s smrtjo dokazal, da lahko popoln človek ostane vdan Bogu tudi v najhujših preizkušnjah. Poleg tega je s svojo smrtjo plačal kazen za greh, ki smo ga podedovali od Adama, in nam s tem omogočil večno življenje. (15. 12., stran 22)

• Kaj lahko pomaga človeku, da ima pravilen odnos do alkohola?

V pomoč sta mu lahko molitev in preučevanje Biblije. Zelo pomembno je tudi, da se obvladuje, ne odstopa od odločitve, ki jo je sprejel glede alkohola, in pazi, da ima zdravo družbo. Kdor se odloči, da bo pil alkohol, bi si moral postaviti jasne meje ter se naučiti reči ne. (1. 1., strani 7–9)

• Kakšna je dobra komunikacija med starši in otroki?

Starši ne bi smeli svojim otrokom samo govoriti, temveč bi jih morali tudi spraševati in potrpežljivo poslušati. Mnogi so ugotovili, da so dobra priložnost za pogovore skupni obroki. (15. 1., strani 18–19)

• Kako je mogoče, da Jehova kdaj čuti obžalovanje, ko pa je popoln?

Bog lahko spremeni svoje mišljenje o ljudeh. Staroveški Izraelci so ga denimo večkrat zapustili in pričeli častiti druge bogove. Takrat jih ni več hotel ščititi. Toda ko so svoj greh obžalovali in ga milo prosili za pomoč, mu je bilo »hudo« in je spremenil svoje mišljenje oziroma odločitve glede njih. (Sodn. 2:18) (1. 2., stran 21)

• Kdaj bi bilo primerno razmisliti o ponovnem krstu?

O tem bi bilo primerno razmisliti, če je posameznik v času krsta na skrivaj počel kaj, zaradi česar bi bil, če bi bil veljavno krščen, izobčen. (15. 2., stran 22)

• S katerimi izgovori nekateri opravičujejo svojo nepoštenost?

Nekateri menijo, da je kraja upravičena, če je človek reven. Drugi nepoštenost opravičujejo z besedami, da »to vsi počnejo«. Nekateri, ki najdejo kaj dragocenega, kar je nekdo izgubil, ter si to prilastijo, pa razmišljajo: »Kdor najde, je njegovo.« V Bibliji ne najdemo podpore za nobenega od teh izgovorov. (1. 3., strani 12–14)

• Kaj v Jezusovi priliki o pšenici in ljuljki predstavlja sejanje dobrega semena?

Sin človekov, Jezus, je med svojim služenjem na zemlji pripravil polje za setev. Od binkošti leta 33 n. št. naprej poteka sejanje dobrega semena oziroma maziljenje kristjanov za Božje sinove – sinove Kraljestva. (15. 3., stran 20)

• V katerem smislu se pšenica iz Jezusove prilike spravlja v Jehovovo žitnico? (Mat. 13:30)

Spravlja se že nekaj časa med sklenitvijo stvarnosti. Simbolična pšenica oziroma maziljeni sinovi Kraljestva se spravljajo v Jehovovo žitnico v tem smislu, da so zbrani v obnovljeno krščansko občino oziroma nagrajeni z življenjem v nebesih. (15. 3., stran 22)

• Kdo je določil, katere knjige bodo spadale v biblijski kanon in sestavljale Krščanske grške spise?

Tega ni določil noben cerkveni koncil niti noben verski voditelj. To, ali so določeni spisi res navdihnjeni, so prepoznali pravi kristjani pod vodstvom Božjega svetega duha. To se sklada z dejstvom, da je bil eden od čudežnih darov duha v prvih desetletjih krščanske občine »sprevidevanje navdihnjenih izrekov«. (1. Kor. 12:4, 10) (1. 4., stran 28)