Solze v mehu

MLADENIČ je bil na begu. Pretresen, zaskrbljen in s solzami, ki so se mu svetile v očeh, je svojega Boga, Jehova, prosil za prijaznost in sočutje. Rotil ga je: »Spravi moje solze v svojem mehu.« (Psalm 56:9, SSP [56:8, AC]) Ta moški je bil David in je kasneje postal izraelski kralj. Toda kaj je bil meh, o katerem je govoril, in kako lahko Bog spravi vanj naše solze?

Davidu mehovi niso bili neznanka. V njih so navadno shranjevali vodo, olje, vino ali celo maslo. Saharski nomadi, na primer Tuaregi, še danes uporabljajo mehove, izdelane iz neprerezane kože koz ali ovc. Vanje je mogoče spraviti več litrov vode, odvisno od velikosti živali. Znano je, da voda v mehu ostane hladna, tudi če zunaj pripeka žgoče puščavsko sonce. V preteklosti so mehove navadno prenašali na oslih ali kamelah. Dandanes pa lahko celo vidite kakšnega privezanega na sprednjem delu terenskega vozila!

Davidove ganljive besede lahko imajo za nas tudi globlje sporočilo. Zakaj? No, iz Biblije izvemo, da Satan nadzoruje ta svet in da ga danes razganja »silna jeza«. Posledica tega je, da zemljo pesti strašno gorje. (Razodetje 12:12) Zato danes veliko ljudi podobno kakor David čustveno, duševno ali fizično trpi. Med njimi so še zlasti tisti, ki se trudijo ugajati Bogu. Ali ste med njimi tudi vi? Takšni zvesti ljudje se polni poguma in včasih tudi »z jokom« nenehno trudijo živeti značajno. (Psalm 126:6) Lahko so prepričani, da njihov nebeški Oče vidi tako tegobe, ki jih prestajajo, kot tudi čustvene rane, ki jih te pustijo. On resnično razume, kakšna bolečina prebada njegove služabnike, in se sočutno spominja njihovega trpljenja in solza tako, da te solze figurativno spravlja v svoj meh.