Ko vam kdo od ljubljenih umre

V torek, 17. julija 2007, približno ob sedmih zvečer, je na najbolj prometnem brazilskem letališču v središču São Paula s pristajalne steze zdrsnilo potniško letalo. Prečkalo je eno od glavnih cest in trčilo v skladišče. V nesreči je umrlo kakšnih 200 ljudi.

TA NAJHUJŠA brazilska letalska nesreča, kot so jo imenovali, se bo neizbrisno vtisnila v spomin tistih, ki so pri tem izgubili svoje drage. Med njimi je tudi Claudete. Gledala je televizijo, ko je izvedela za letalsko nesrečo. Na letalu je bil njen sin Renato. Star je bil komaj 26 let. Oktobra se je nameraval poročiti. Claudete ga je obupana skušala priklicati na njegov mobilni telefon, toda odgovora ni bilo. Zgrudila se je na tla in neutolažljivo jokala.

Antje je v avtomobilski nesreči januarja 1986 izgubila svojega zaročenca. Ko je izvedela, kaj se je zgodilo, je bila močno pretresena. »Sprva nisem mogla verjeti. Zdelo se mi je, kot da me tlači mora in da se bom nenadoma zbudila in ugotovila, da to ni res. Tresla sem se in v trebuhu občutila strašno bolečino, kakor da bi me nekdo udaril tja.« Antje je bila naslednja tri leta v depresiji. Čeprav je od nesreče minilo že več kot 20 let, se še vedno trese, ko se spominja, kaj se je zgodilo.

Zgolj z besedami ni moč opisati, v kakšnem šoku je človek, kako ne more verjeti, da se je to res zgodilo, kakšna otopelost in obup ga preplavljata, ko doživi tako tragično in nepričakovano izgubo. Vendar tudi kadar je smrt ljubljene osebe pričakovana, kot je morda pri dolgotrajni bolezni, je lahko žalost še vedno zelo izrazita. Nihče ni nikoli povsem pripravljen na smrt dragega človeka. Nanci je leta 2002 izgubila mater zaradi dolgotrajne bolezni. Toda tisti dan, ko ji je umrla mama, je povsem pretresena sedela na tleh v bolnišnici. Zdelo se je, da življenje zanjo nima več smisla. Od takrat je minilo že pet let, vendar še vedno joče, ko se spomni na mamo.

»Ljudje izgube nikoli ne prebolijo, samo navadijo se z njo živeti,« je dejala profesorica Holly G. Prigerson. Če ste tudi vi izgubili koga od ljubljenih, naj je bilo to pričakovano ali ne, se morda sprašujete: »Ali je normalno žalovati? Kako se lahko spoprimem z izgubo dragega človeka? Ali ga bom še kdaj videl?« Naslednji članek bo odgovoril na ta in druga vprašanja, ki ste si jih morda zastavili.

[Navedba vira slike na strani 3]

EVERTON DE FREITAS/AFP/Getty Images