Zbližajte se z Bogom
Bog, ki rad odpušča
»TI SI, Gospod, dobrotljiv in rad prizanašaš [odpuščaš, SSP].« (Psalm 86:5) S temi toplimi besedami nam je v Bibliji zagotovljeno, da Bog Jehova velikodušno odpušča. Neki dogodek iz življenja apostola Petra jasno kaže, da je Jehova »bogat v odpuščanju«. (Izaija 55:7)
Peter je bil eden Jezusovih najtesnejših prijateljev. Toda v zadnji noči Jezusovega življenja na zemlji je podlegel strahu in resno grešil. Medtem ko so Jezusu nezakonito sodili, je na dvorišču nedaleč stran Peter javno zanikal, da ga pozna – in to ne le enkrat, ampak trikrat. Potem ko je Peter to storil že tretjič, se je Jezus obrnil in ga pogledal. (Luka 22:55–61) Ali si lahko predstavljate, kako se je Peter počutil, ko se je Jezusov pogled ustavil na njem? Spoznal je, kako resno je grešil, zato se »je zlomil in bruhnil v jok«. (Marko 14:72) Ta skesani apostol se je morda spraševal, ali je možno, da bi mu Bog odpustil to, da je trikrat zatajil Jezusa.
Kakršni koli dvomi, ki jih je Peter imel o tem, ali mu je odpuščeno, so se mu nedvomno razblinili, ko je Jezus po svojem vstajenju govoril z njim. Iz Jezusovih ust ni bilo slišati nobenih ostrih besed, nobenega obsojanja. Ravno nasprotno, Petra je vprašal: »Ali me ljubiš?« Peter mu je odgovoril: »Da, Gospod, ti veš, da te imam rad.« Jezus mu je odvrnil: »Hrani moja jagnjeta.« Ko mu je Jezus ponovno zastavil isto vprašanje, je Peter odgovoril enako, morda še bolj odločno. Jezus je odvrnil: »Pasi moje ovčice.« Potem je Jezus še tretjič zastavil v bistvu enako vprašanje: »Ali me imaš rad?« Peter »se je razžalostil« in rekel: »Gospod, ti vse veš, ti veš, da te imam rad.« Jezus mu je odvrnil: »Hrani moje ovčice.« (Janez 21:15–17)
Zakaj je Jezus postavljal vprašanja, na katera je že poznal odgovore? Jezus je namreč lahko razbral, kaj ima človek v srcu, zato je vedel, da ga ima Peter rad. (Marko 2:8) S postavljanjem teh vprašanj je dal Petru priložnost, da z besedami trikrat potrdi svojo ljubezen. Jezusove besede »Hrani moja jagnjeta«, »Pasi moje ovčice« in »Hrani moje ovčice« pa so skesanemu apostolu zagotovile, da mu Jezus še vedno zaupa. Navsezadnje je Jezus s tem naročal Petru, naj pomaga skrbeti za najdragocenejšo posest – za njegove drage, ovčicam podobne sledilce. (Janez 10:14, 15) Prav gotovo je Petru odleglo, ko je izvedel, da je v Jezusovih očeh še vedno vreden zaupanja!
Očitno je, da je Jezus odpustil skesanemu apostolu. In glede na to, da je do popolnosti posnemal lastnosti in ravnanje svojega Očeta, ne moremo skleniti drugače kot tako, da je tudi Jehova odpustil Petru. (Janez 5:19) Jehova se niti najmanj ne obotavlja odpuščati, ampak je usmiljen Bog, ki rad odpusti skesanemu grešniku. Ali ni to tolažilna misel?