»Prav primorala nas je, da smo prišli«

LJUDJE, ki živijo v deželah Bližnjega in Daljnega vzhoda, so zelo znani po gostoljubnosti. V Indiji denimo si družina morda celo odtrga od ust, da bi nahranila nepričakovanega gosta. Matere v Iranu imajo vedno dobro založene hladilnike, tako da lahko izkažejo gostoljubje nepričakovanim obiskovalcem.

Po takšni izredni radodarnosti so bili znani mnogi ljudje, ki jih omenja Biblija. Ena od teh je bila Lidija, verjetno judovska spreobrnjenka, ki je živela v Filipih, glavnem mestu makedonskega okrožja. Apostol Pavel in njegovi popotni tovariši so na neki šabatni dan govorili z Lidijo in nekaj ženskami, ki so bile zbrane ob reki zunaj Filipov. Ko je Lidija poslušala to, kar je Pavel povedal, ji je Jehova odprl srce. Zaradi tega se je krstila skupaj s člani svoje družine. Popotnike je nato prosila: »Če ste presodili, da sem zvesta Jehovu, pridite v mojo hišo.« Pavlov popotni tovariš Luka pravi: »Prav primorala nas je, da smo prišli.« (Apostolska dela 16:11–15)

Podobno kakor Lidija, tudi danes kristjani izkazujejo gostoljubje sovernikom, kot so denimo potujoči nadzorniki in njihove žene. Gostitelji jih ‚prav primorajo, da pridejo‘ k njim. V zameno pa so za svoje gostoljubje nagrajeni s spodbudnimi pogovori in duhovno družbo. Čeprav Jehovove priče večinoma niso premožni ljudje, ‚hodijo po poti gostoljubnosti‘. (Rimljanom 12:13; Hebrejcem 13:2) Ker so radodarni, so srečni. Jezus je imel brez dvoma prav, ko je dejal: »Dajati osrečuje bolj kakor prejemati.« (Apostolska dela 20:35)