Daniel in njegova zborovalna kartica

JEZUS je samopravične verske voditelje pograjal. Namesto, da bi bili veseli, so bili jezni, ko so videli, da dečki javno slavijo Boga. Temu primerno jih je vprašal: »Ali niste nikoli brali ‚Iz ust otročičev in dojenčkov si sebi priskrbel hvalo‘?« (Matej 21:15, 16)

Šestletni Daniel, ki se druži z rusko govorečo občino v Nemčiji, je dokazal, da mladi še vedno slavijo Jehova. Skupaj z mamo in s sestro je obiskal zborovanje Jehovovih prič v Duisburgu. Na tako velikem zborovanju so bili prvič, zato je bilo zanje vse novo: hotel, veliko ljudi, tri dni sedeti pri miru, krst, da ne omenimo drame. In Daniel? Vedel se je zelo lepo.

V ponedeljek po zborovanju, ko je bil spet doma, je moral vstati zgodaj zjutraj, da bi šel v vrtec. Toda kaj je bilo še vedno pripeto na njegovi jakni? Kartica, ki jo je kot delegat nosil na zborovanju! Mama mu je dejala: »Veš, zborovanje je že mimo. Danes lahko dava kartico dol.« Toda Daniel je rekel: »Hočem, da vsi vidijo, kje sem bil in kaj sem se naučil.« Tako je v vrtcu cel dan ponosno nosil svojo zborovalno kartico. Ko ga je vzgojiteljica vprašala, kaj pomeni ta kartica, ji je razložil, kakšen je bil zborovalni program.

Daniel se je tako pridružil tisočim dečkom in deklicam, ki Jehovu že stoletja izrekajo slavo.