Več kot le zabava

OTROCI se radi igrajo. Igra pa »ni nepomembna ali nesmiselna dejavnost«, kot je pojasnjeno v knjigi The Developing Child. »Kaže, da otrok predvsem pri igri spoznava svet, ki ga obkroža.« Otroci se z igranjem učijo uporabljati čute, razumeti okolje in sodelovati z drugimi.

Pri štirih ali petih letih se otroci pričnejo igrati odrasle. Jezus je nekoč govoril o otrocih pri igri. Eni so se hoteli igrati »poroko«, drugi pa »pogreb«, in zato so se, kot se pri otrocih pogosto zgodi, med sabo prepirali, ker nekateri niso hoteli sodelovati. (Matej 11:16, 17) Takšne igre lahko odraščajočemu otroku pomagajo, da si v svoj um vtisne pomembne vloge.

Deklici na slikah se igrata biblijsko učiteljico in učenko. Ne gre sicer za pravi biblijski pouk, vendar dobro razumeta, da je to, kar se igrata, seznanjanje z biblijskim sporočilom. To pa je zelo pomembno, saj je Jezus vsem svojim sledilcem zapovedal, naj pridobivajo učence in jih učijo izpolnjevati vse, kar so se sami naučili od njega. (Matej 28:19, 20)

Starši otrok, ki se radi igrajo, da vodijo biblijske pouke, imajo govore ali da oznanjujejo po hišah, so lahko upravičeno ponosni nase. Seveda, otroci posnemajo to, kar vidijo delati odrasle okrog sebe. In to, da se igrajo biblijske igre, kaže, da se jih ‚vzgaja in opominja v Gospodovem duhu‘. (Efežanom 6:4, Ekumenska izdaja)

Jehova želi, da otroci sodelujejo pri pravem čaščenju. Mojzesu je dejal, naj bodo pri branju Postave navzoči tudi ‚otročiči‘. (5. Mojzesova 31:12) Če imajo otroci občutek pripadnosti, se bo to verjetno odsevalo tudi v njihovih igrah. S tem ko se otrok igra Božjega služabnika, naredi prvi korak do tega, da bo to tudi postal.