Vprašanja bralcev

Kaj se je zgodilo v pripetljaju, opisanem v Drugi Mojzesovi knjigi 4:24–26, SSP, in čigavo življenje je bilo v nevarnosti?

Ko je Mojzes skupaj z ženo Ciporo oziroma Ziforo ter sinovoma Gersomom in Eliezerjem potoval v Egipt, se je zgodilo naslednje: »V nekem prenočišču na poti ga je srečal GOSPOD in ga hotel usmrtiti. Cipóra pa je vzela oster kamen, odrezala svojemu sinu prednjo kožico, se z njo dotaknila njegovih nog in rekla: ‚Krvav ženin si mi!‘ Potem ga je pustil. Takrat je rekla ‚krvav ženin‘ zaradi obrezovanja.« (2. Mojzesova 4:20, 24–26, SSP) Čeprav je ta odlomek zavit v meglo in ne moremo z gotovostjo trditi, kaj pomeni, pa nam Sveto pismo te vrstice vseeno nekoliko razjasni.

V pripovedi ni točno zapisano, čigavo življenje je bilo v nevarnosti. Toda logično lahko sklenemo, da ni šlo za Mojzesovo življenje, saj ga je Bog ravno pred tem pooblastil, naj izpelje Izraelce iz Egipta. (2. Mojzesova 3:10) Malo verjetno je, da bi Mojzesu, ki je bil na poti, da izpolni prejeto nalogo, Božji angel stregel po življenju. Potemtakem naj bi šlo za življenje enega od Mojzesovih sinov. Zakon glede obreze, ki ga je dobil že Abraham, je določal: »Neobrezan moški pa, ki ne obreže mesa kožice svoje, ta duša bo iztrebljena izmed ljudstva svojega; prelomil je zavezo mojo.« (1. Mojzesova 17:14) Mojzes svojega sina očitno ni obrezal, zato je bilo dečkovo življenje v nevarnosti pred Jehovovim angelom.

Čigavih nog se je Zifora dotaknila s prednjo kožico, ki jo je odrezala svojemu sinu, ko je skušala vso stvar poravnati? Jehovov angel je bil tisti, ki je lahko usmrtil neobrezanega sina. Zato je logično, da naj bi se Zifora s sinovo prednjo kožico dotaknila angelovih nog, s čimer bi mu pokazala, da se strinja z zavezo obreze.

Ziforina izjava »krvav ženin si mi« je dokaj nenavadna. Kaj nam to pove o njej? Zifora je s tem, da je ravnala v skladu z zahtevami zaveze obreze, priznala zavezni odnos z Jehovom. Kasneje sklenjena postavina zaveza z Izraelci je pokazala, da ima v zaveznem odnosu Jehova nekakšno vlogo moža, druga stran pa vlogo žene. (Jeremija 31:32) Zifora je torej s tem, da je Jehova (predstavljal ga je angel) naslovila s »krvav ženin«, očitno priznala, da se podreja določbam te zaveze. Bilo je podobno, kot če bi v zavezi obreze, v kateri je Bog Jehova imel vlogo moža, sprejela položaj žene. Kakor koli že, ker je odločno ubogala Božjo zahtevo, življenje njenega sina ni bilo več v nevarnosti.