‚Bog ne prebiva v svetiščih, ki so narejena z rokami‘

APOSTOL PAVEL je nedvomno poznal svetišča, posvečena Ateni, saj jih je bilo mogoče videti v veliko mestih, ki jih je obiskal na svojih misijonarskih potovanjih. V The Encyclopædii Britannici piše, da Atena ni slovela le kot boginja vojne in modrosti, temveč tudi kot boginja »rokodelstva in obrti v obdobju miru«.

Najslavnejše svetišče Atene je bil Partenon, ki so ga zgradili v Atenah, mestu, poimenovanem po tej boginji. Partenon je veljal za eno največjih svetišč starega sveta, v njem pa je stal 12 metrov visok kip Atene iz zlata in slonovine. Ko je Pavel obiskal Atene, se je to belo marmorno svetišče že kakih 500 let dvigalo nad mestom.

Pavel je s Partenonom v mislih skupini Atenčanov oznanjeval o ‚Bogu, ki ne prebiva v svetiščih, narejenih z rokami‘. (Dejanja 17:23, 24) Morda je veličastnost Ateninih svetišč oziroma veličina njenih podob nekatere Pavlove poslušalce veliko bolj impresionirala kakor pa nevidni Bog, ki ga niso poznali. Vendar, kot je poudaril Pavel, ne bi smeli misliti, da je Stvarnik človeštva ‚podoben zlatu ali srebru ali kamenu, obdelanemu po umetelnosti človeški‘. (Dejanja 17:29)

Bogovi in boginje, kot je bila Atena in katerih slava je bila odvisna od svetišč in kipov, so bili in jih ni več. Kip Atene je iz Partenona izginil v petem stoletju n. š., nekaj njenih svetišč, ki so ostala do danes, pa so samo še razvaline. Le kdo se še danes obrača k Ateni po modrost in vodstvo?

Kako drugače je z Jehovom, ‚večnim Bogom‘, ki ga ni videl še noben človek. (Rimljanom 16:26; 1. Janezov 4:12) Korahovi sinovi so napisali: »Ta Bog je Bog naš vselej in vekomaj. Ta nas bo vodil.« (Psalm 48:14) En način, kako nas Bog Jehova vodi, je ta, da preučujemo njegovo Besedo, Biblijo, in v življenju udejanjamo njene nasvete.