Ali se spomnite?
Ali ste uživali v branju zadnjih številk Stražnega stolpa? Poglejte, ali lahko odgovorite na naslednja vprašanja:
• Koliko poglavij ima Mihova knjiga, kdaj je bila napisana in kakšne so bile takratne razmere?
Mihova knjiga ima sedem poglavij. Prerok Miha jo je napisal v osmem stoletju pr. n. š. Božje zavezno ljudstvo je bilo takrat razdeljeno na dva naroda, Izrael in Juda. (15. 8., stran 9)
• Kaj Bog pričakuje od nas glede na Miha 6:8?
Moramo ‚streči pravici‘. Merilo za pravico je to, kako Bog ravna, zato moramo podpirati njegova načela poštenosti in značajnosti. Bog nam naroča, naj ‚ljubimo usmiljenje [dobrotljivost, NW]‘. Kristjani kažemo srčno dobrotljivost, ko se odzivamo na potrebe drugih, denimo ob nesrečah. Da bi ‚hodili ponižno [skromno, NW] z‘ Jehovom, se moramo zavedati svojih omejitev in se zanašati nanj. (15. 8., strani 20–22)
• Kaj bo kristjan morda želel narediti, če izgubi zaposlitev?
Modro bo, da ponovno preišče svoj življenjski slog. Mogoče bi si lahko poenostavil življenje, tako da se preseli v manjši dom ali pa se odpove nepotrebnim gmotnim dobrinam. Seveda je pomembno, da nismo v skrbeh glede dnevnih potreb ter zaupamo Bogu, da nam lahko pomaga vzdržati. (Matevž 6:33, 34) (1. 9., strani 14–15)
• Kaj naj bi imeli v mislih, kadar dajemo oziroma prejemamo poročna darila?
Ni treba, da so darila draga in takih tudi ne bi smeli pričakovati. Najdragocenejši je darovalčev nagib srca. (Lukež 21:1–4) Ne bi bilo prijazno, če bi pred vsemi objavili, kdo je kaj podaril. Zaradi tega bi se lahko kdo počutil neprijetno. (Matevž 6:3) (1. 9., stran 29)
• Zakaj bi morali neprestano moliti?
Z redno molitvijo lahko utrdimo svoj odnos z Bogom in se pripravimo na hude preizkušnje. Naše molitve so lahko kratke ali dolge, odvisno pač od potreb in razmer. Molitev nam krepi vero in pomaga pri reševanju težav. (15. 9., strani 15–18)
• Kako naj bi razumeli besedno zvezo iz Prvega lista Korinčanom 15:29, ki je v nekaterih prevodih prevedena s ‚krstiti se za mrtve‘?
Apostol Pavel je hotel povedati, da maziljeni kristjani s krstom oziroma potopitvijo pod vodo stopijo na življenjsko pot, ki se bo kakor pri Kristusu končala s smrtjo v brezgrajnosti. Nato pa bodo kakor on obujeni v duhovno življenje. (1. 10., stran 29)
• Kako vemo, da je za to, da kdo postane kristjan, potrebno več, kot samo ogibati se napačnih dejanj, omenjenih v Prvem listu Korinčanom 6:9–11?
Apostol Pavel ni dejal, da se mora kristjan ogibati samo napačnih del, kot so nečistovanje, malikovanje in pijančevanje. V naslednji vrstici je pokazal, da bo morda potrebno narediti še dodatne spremembe: »Vse mi je dopuščeno, ali ni vse koristno.« (15. 10., strani 18–19)
• Katere so bile nekatere ženske starega časa, ki so razveseljevale Božje srce?
Med njimi sta bili babici Šifra in Pua, ki kljub faraonovemu ukazu nista morili izraelskih novorojenih dečkov. (2. Mojzesova 1:15–20) Kanaanska prostitutka Rahab je zaščitila izraelska oglednika. (Jozue 2:1–13; 6:22, 23) Abigaila je s svojo razumnostjo pomagala rešiti življenja in obvarovala Davida pred tem, da bi si nakopal krvno krivdo. (1. Samuelova 25:2–35) Vse te so zgled današnjim ženskam. (1. 11., strani 8–11)
• Kako so se »z neba dol [. . .] vojskovale zvezde« proti Siseru, kot je zapisano v Knjigi sodnikov 5:20, SSP?
Nekateri menijo, da to kaže na Božjo pomoč. Drugi mislijo, da je šlo za pomoč angelov, meteorski dež ali pa za Siserovo zanašanje na astrološke napovedi. Ker v Bibliji o tem niso zapisane podrobnosti, lahko preprosto razumemo, da je šlo za nekakšno Božje posredovanje v prid izraelski vojski. (15. 11., stran 30)
• Zakaj še vedno tako veliko ljudi izjavlja, da verujejo v Boga, ko pa je svet na splošno do religije ravnodušen in otopel?
Nekateri obiskujejo cerkev, ker iščejo duševni mir. Drugi upajo na večno življenje po smrti ali si želijo zdravja, bogastva in uspeha. Ponekod ljudje skušajo zapolniti duhovno praznino, ki je nastala, ko so kapitalistični upi pregnali komunistično ideologijo. S temi dejstvi v mislih lahko kristjan lažje prične smiselne pogovore. (1. 12., stran 3)