Kako pomembna je srčna dobrotljivost?

»KAR je zaželeno pri človeku, je njegova dobrota [srčna dobrotljivost, NW],« piše v Bibliji. (Pregovori 19:22, SSP) Da, prijazna dejanja, ki jih motivira ljubezen, so zares zaželena. Vendar pa besedna zveza »srčna dobrotljivost« v Bibliji zaznamuje dobroto, ki lahko izhaja iz že obstoječega odnosa. Takšen odnos se na primer splete zaradi dobrote, ki nam jo je kdo drug izkazal v preteklosti. Tako srčna dobrotljivost zajema misel o zvestovdanosti.

Judov kralj Joas si ni uspel pridobiti te zaželene lastnosti. Svoji teti in svojemu stricu Jojadu je zelo veliko dolgoval. Joas ni bil star niti eno leto, ko se je njegova hudobna babica oklicala za kraljico in pomorila vse njegove brate, ki bi lahko nasledili prestol. Vendar pa ji malega Joasa ni uspelo umoriti, saj sta ga njegova teta in stric skrbno skrila. Poučevala sta ga tudi o Božji postavi. Ko je bil Joas star sedem let, je njegov stric uporabil svojo oblast, ki jo je kot veliki duhovnik imel, in usmrtil hudobno kraljico ter ustoličil Joasa. (2. letopisov 22:10–23:15)

Mladi Joas je bil dober kralj vse do smrti svojega strica, nato pa je pričel častiti malike. Bog je poslal Zaharija, ki je bil Jojadov sin, da bi Joasa posvaril pred odpadništvom. Vendar pa je Joas dal Zaharija kamenjati. Kako nezaslišano nezvestovdan je bil do družine, kateri je toliko dolgoval! (2. letopisov 24:17–21)

Biblija pravi: ‚Kralj Joas se ni spominjal dobrote, ki mu jo je izkazal Zaharijev oče, temveč je ubil njegovega sina.‘ Tik pred smrtjo je Zaharija rekel: »GOSPOD naj vidi in povrne!« In res je Joas zelo zbolel, tako kot je rekel Zaharija, nazadnje pa so ga umorili njegovi lastni služabniki. (2. letopisov 24:17–25, SSP)

Ni treba, da končamo tako, kot je končal kralj Joas. Čudovita prihodnost čaka vse tiste, ki upoštevajo naslednji nasvet: »Dobrota [Srčna dobrotljivost, NW] in zvestoba naj te ne zapustita [. . .]. Tako boš našel milost [. . .] pri Bogu in pri ljudeh.« (Pregovori 3:3, 4, SSP)