Nagrajena za vztrajnost

Mnogi ljudje pravega srca želijo, da bi njihovi dragi izvedeli za Božje namene in bi tako imeli srečno življenje. Ko se nekdo posveti Bogu, so morda k tej njegovi modri odločitvi s svojim dobrim vedenjem precej prispevali drugi, mlajši in starejši. Tako je bilo pri Jearim, najstnici iz Mehike, ki je na dnevu posebnega zbora Jehovovih prič oddala naslednje pismo:

»Rada bi z vami delila svojo srečo in veselje. Naj vam povem, zakaj. Pred osemnajstimi leti, ko se še nisem rodila, sta starša spoznala resnico. Mati je napredovala in pozneje tudi brat in jaz. Skupaj smo molili k Jehovu, da bi tudi oče stopil na pot življenja. Minilo je osemnajst let in danes je za nas prav poseben dan. Moj oče se bo krstil. Zahvaljujem se Jehovu, da ni naredil konca pred tem dolgo pričakovanim trenutkom. Hvala ti, Jehova!«

V minulih letih je imela družina te mladenke nedvomno v mislih načela iz navdihnjenega nasveta v Prvem Petrovem listu 3:1, 2, kjer piše: »Žene, pokorne bodite svojim možem, da jih, če kateri niso poslušni besedi, pridobite s svojim vedenjem brez besede, ko vidijo bogaboječe in čisto življenje vaše.« Mlada Jearim je gotovo ravnala po besedah iz Pete Mojzesove knjige 5:16: »Spoštuj očeta svojega in mater svojo, kakor ti je zapovedal GOSPOD, Bog tvoj.« Jearim in drugi iz njene družine so bili za upoštevanje takšnih načel in potrpežljivo čakanje na Jehova vsekakor blagoslovljeni!