Kraljestveni oznanjevalci poročajo

Njegove duhovne potrebe so bile zadovoljene

CIPER je otok v severovzhodnem kotu Sredozemskega morja. V biblijskih dneh je slovel po svojem bakru in odličnem stavbnem lesu. Tam sta Pavel in Barnaba objavljala dobro novico o Kraljestvu med svojim prvim misijonarskim potovanjem. (Dejanja 13:4–12) Dobra novica danes še vedno pozitivno učinkuje na življenje mnogih Ciprčanov. To gotovo velja tudi za Lucasa, moškega v štiridesetih letih starosti. Sam pripoveduje:

»Rodil sem se v družini s sedmimi otroki, na živinorejski farmi. Že od malih nog sem zelo rad bral. Moja najljubša knjiga je bila žepna izdaja Krščanskih grških spisov. Ko sem imel deset let, smo z nekaj prijatelji ustanovili skupinico za preučevanje Biblije. A ni trajala dolgo, ker so nam nekateri starejši vaščani pravili krivoverci.

Pozneje sem med obiskovanjem šole v Združenih državah spoznal ljudi številnih ver, kar mi je zopet oživilo željo po duhovnih stvareh. Dneve in dneve sem preživljal v univerzitetni knjižnici ter preučeval različne vere. Obiskal sem tudi nekatere cerkve, a kljub svojemu prizadevanju nisem bil duhovno zadovoljen.

Po končanem študiju sem se vrnil na Ciper in sprejel službo direktorja nekega zdravstvenega laboratorija. Na delovnem mestu me je večkrat obiskal starejši mož po imenu Antonis, ki je bil Jehovova priča. Toda njegovi obiski niso ušli očem grške pravoslavne cerkve.

Kmalu me je obiskal neki teolog in me odvračal od tega, da bi se pogovarjal z Jehovovimi pričami. Ker so me že od otroštva učili, da ima grška pravoslavna cerkev resnico, sem popustil in se nehal videvati z Antonisom ter začel o Bibliji razpravljati s tem teologom. Obiskal sem tudi veliko samostanov na Cipru. Potoval sem celo v severno Grčijo in šel na goro Atos, ki jo štejejo za najsvetejšo goro v pravoslavno-krščanskem svetu. Moja biblijska vprašanja pa so kljub vsemu ostala neodgovorjena.

Nato sem molil k Bogu, naj mi pomaga najti resnico. Kmalu zatem me je na delovnem mestu zopet obiskal Antonis in zaznal sem, da je to odgovor na mojo molitev. Tako sem nehal hoditi k teologu in začel z Antonisom preučevati Biblijo. Napredoval sem in oktobra 1997 s krstom v vodi simboliziral svojo posvetitev Jehovu.

Moja žena in starejši hčeri, stari 14 in 10 let, so mi sprva nasprotovale. Toda žena se je zaradi mojega lepega vedenja odločila, da pride na shod v kraljestveno dvorano. Tam sta prijaznost Prič in osebno zanimanje, ki so ji ga izkazali, nanjo naredila velik vtis. Posebej prevzeta je bila nad njihovo uporabo Biblije. Naposled so tako še ona in starejši hčeri sprejeli biblijski pouk z Jehovovimi pričami. Zamislite si, kako radosten sem bil, ko so se na območnem zborovanju »Božja preroška beseda« leta 1999 vse tri krstile!

Da, moje iskanje resnice je bilo potešeno. Sedaj je vsa naša družina, tudi žena in štirje otroci, združena v čistem čaščenju Jehova.«