Ali ste lahko zares srečni?

GEORGE je vsakogar pozdravil z nasmeškom. Življenje je bilo zanj dragocen dar, ki naj bi se ga veselil. Njegova radost in optimizem sta bila njegov zaščitni znak – še toliko bolj potem, ko so ga začele doletevati starostne tegobe. Georgea so vse do dneva njegove smrti poznali kot srečnega človeka. Ali ste srečni tako kot George? Ali gledate na vsak nov dan kot na dar, ki naj bi se ga veselili? Ali pa vas pričakovanje novega dne pusti ravnodušne ali vam celo zbuja strah? Ali vam kaj jemlje radost?

Srečo se definira kot razmeroma trajno stanje ugodja. Zaznamujejo jo čustva, ki se razpenjajo vse od zadovoljstva do globokega in velikega veselja, ter naravna želja, da se to stanje ohrani. Ali takšna sreča res obstaja?

Družba danes pospešuje nazor, da bi bili ljudje srečni samo, če bi bili dovolj bogati. Milijoni nenehno vročično hitijo, ko si na vso silo prizadevajo obogateti. Številni za to žrtvujejo medsebojne odnose in druge pomembne stvari v življenju. Kakor mravlje na mravljišču se stalno pehajo in imajo komaj kaj časa za razmišljanje ali drug za drugega. Razumljivo, »število ljudi, ki jim diagnosticirajo depresijo, vztrajno narašča,« pravi poročilo v Los Angeles Times, »starost nastopa [depresije] pa se nenehno znižuje. [. . .] Antidepresivi so v proizvodnji zdravil na vrhu seznama najbolj prodajanih izdelkov.« Milijoni jemljejo nedovoljene droge ali skušajo svoje težave utopiti v alkoholu. Nekateri se, kadar so potrti, zaženejo v veseljačenje. Po neki raziskavi se je »izkazalo, da so ženske najbolj nagnjene k temu, da se predajajo nakupovalni terapiji,« piše v britanskem časopisu The Guardian. »V primerjavi z moškimi je bila trikrat večja verjetnost, da gredo nakupovat, kadar so potrte.«

Toda prave sreče se ne da najti v trgovini, steklenici, tableti, injekcijski igli ali na bančnem računu. Sreča ni naprodaj; je brezplačna. Kje lahko najdemo tako dragocen dar? O tem bomo razpravljali v naslednjem članku.