Optik poseje seme

Kaj ima trud optika iz Lvova v Ukrajini opraviti z nastankom rusko govoreče občine Jehovovih prič v Haifi v Izraelu, ki je kakih 2000 kilometrov in kar nekaj dežel stran? Ta zgodba kaže, kako resnična je biblijska izjava v Propovedniku 11:6: »Zjutraj sej seme svoje in zvečer ne daj počivati roki svoji; zakaj ne veš, katero bo raslo.«

NAŠA zgodba se začne leta 1990, ko je Ela, mladenka židovskega porekla, živela v Lvovu. Ela in njena družina so se pripravljali za preselitev v Izrael. Malo pred odhodom je bila Ela naročena pri optiku, ki je bil Jehovova priča. Delo Prič je bilo takrat v Ukrajini prepovedano, kljub temu se je optik začel z njo pogovarjati o biblijskih naukih. Presenetil jo je, ko ji je povedal, da ima Bog osebno ime. To je pri Eli zbudilo zanimanje in sledil je zanimiv biblijski razgovor.

Eli je bil pogovor tako všeč, da je zaprosila, da bi ga nadaljevala zopet naslednji teden in nato še teden za tem. Njeno zanimanje je vse bolj raslo, toda obstajal je problem. Hitro se je bližal čas, ko naj bi družina odpotovala v Izrael. Ela pa se je morala še toliko naučiti! Da bi preostali čas kar najbolj izkoristila, je zaprosila, da bi vse do svojega odhoda vsak dan preučevala Biblijo. Po prihodu v Izrael se sicer ni takoj lotila preučevanja, toda seme resnice je v njenem srcu pognalo korenine. Ob koncu leta je zopet začela resno preučevati Biblijo.

V Perzijskem zalivu je izbruhnila vojna in Izrael so začele obstreljevati iraške sile. To je bila pogosta tema pogovorov. Nekoč je Ela v samopostrežni trgovini ujela v uho pogovor neke rusko govoreče družine, ki se je priselila šele pred kratkim. Čeprav je šele preučevala Biblijo, je pristopila k njim in jim povedala za biblijsko obljubo o mirnem svetu. Končalo se je tako, da so se ji pri preučevanju Biblije pridružili babica Galina, mati Nataša, sin Saša (Ariel) in hči Ilana.

Saša je bil v družini prvi, ki se je krstil, in to kljub mnogim preizkušnjam. Čeprav je bil odličen študent, so ga izključili iz šole, ker mu njegova krščanska vest ni dovolila sodelovati pri predvojaškem usposabljanju, kakor je predpisoval šolski učni načrt. (Izaija 2:2–4) Sašev primer je šel na izraelsko višje sodišče v Jeruzalemu, ki je pohvalno odredilo, naj se Saša vrne v šolo, da bo lahko končal šolanje. Za njegov primer se je zanimala javnost po vsej državi. Tako se je veliko Židov seznanilo z nauki Jehovovih prič.a

Saša je po maturi na srednji šoli začel polnočasno strežbo Jehovovih prič. Danes služi kot posebni pionir in občinski starešina. V polnočasni strežbi se mu je pridružila še njegova sestra Ilana. Njuna mati in babica sta krščeni Priči. Seme, ki ga je posejal optik, je še vedno rojevalo sadove!

Medtem je Ela še naprej duhovno napredovala in kmalu oznanjevala po hišah. Že pri prvih vratih, na katera je potrkala, je spoznala Faino, ki je šele nedavno prišla iz Ukrajine. Faino je mučila potrtost. Pozneje je Ela izvedela, da je, malo preden je potrkala na Fainina vrata, ta obupana žena molila k Bogu: »Ne vem, kdo si, ampak če me slišiš, mi pomagaj.« Z Elo sta imeli spodbuden pogovor. Faina je veliko spraševala in temeljito premislila o odgovorih, ki jih je dobila. Sčasoma se je prepričala, da Jehovove priče učijo resnico iz Biblije. Prilagodila je svoj urnik visokošolskega študija, da je lahko preživela več časa z občino in v oznanjevanju. Maja 1994 se je krstila. Tudi ona se je lotila pionirske službe, ob tem pa se preživljala s štiriurnim delom na področju računalništva.

Novembra 1994 je Ela med oznanjevanjem nenadoma začutila slabost. Šla je v bolnišnico, kjer so s testi odkrili krvaveči ulkus v črevesju. Zvečer ji je raven hemoglobina padla na 7,2. Starešina iz njene občine, ki predseduje v krajevnem odboru za stike z bolnišnicami (OSB), je zdravnikom priskrbel informacije o številnih zdravstvenih postopkih, pri katerih ni potrebno uporabiti krvi.b Operacijo so uspešno opravili brez krvi in Ela je popolnoma okrevala. (Dejanja 15:28, 29)

Na Elinega ginekologa Karla, v Nemčiji rojenega Žida, je to naredilo velik vtis. Spomnil se je, da sta njegova starša, ki sta preživela holokavst, v koncentracijskih taboriščih poznala Jehovove priče. Veliko je spraševal. Čeprav je bil izredno zaposlen s svojo zdravniško prakso, si je vzel čas za redno preučevanje Biblije. Naslednje leto je že vsak teden obiskoval krščanske shode.

Kaj je zraslo iz semena, ki ga je posejal optik? Videli smo, kaj se je zgodilo Sašu in njegovi družini. Ela je posebna pionirka. Njena hči Eina je ravno končala srednjo šolo in začenja svojo pionirsko kariero. Tudi Faina služi kot posebna pionirka. Karl, Elin ginekolog, pa je sedaj krščeni Pričevalec ter strežni služabnik, ki bolnikom in drugim ponuja zdravilno moč biblijske resnice.

Majhna skupina rusko govorečih priseljencev, ki je bila sprva del hebrejske občine v Haifi, je sedaj postala goreča ruska občina z več kot 120 kraljestvenimi oznanjevalci. Do tega porasta je prišlo tudi zato, ker je optik v Lvovu izkoristil priložnost in posejal seme!

[Podčrtne opombe]

[Zemljevid na strani 29]

(Lega besedila - glej publikacijo)

UKRAJINA

IZRAEL

[Vir slike]

Mountain High Maps® Copyright © 1997 Digital Wisdom, Inc.

[Slike na strani 30]

Ela s hčerko Eino

[Slika na strani 31]

Radostna skupina rusko govorečih Prič v Haifi. Z leve proti desni: Saša, Ilana, Nataša, Galina, Faina, Ela, Eina in Karl.