Kadar molk pritrjuje

KNJIGA Betrayal​—German Churches and the Holocaust (Izdajstvo – nemške cerkve in holokavst) odkrito razpravlja o vlogi religije v nacizmu. »Kristjani so običajno podpirali ta režim,« se glasi izjava v knjigi, »in velika večina ni ugovarjala preganjanju Judov. Molk v tem primeru glasno govori.«

Kaj je ljudi, ki so se izpovedovali za kristjane, privlačilo k nacizmu? Knjiga pojasnjuje, da je mnoge zapeljal Hitlerjev »pristop k nemški družbi po načelu ‚zakon in red‘«. V njej piše: »Nasprotoval je pornografiji, prostituciji, splavu, homoseksualnosti in ‚opolzkosti‘ sodobne umetnosti ter je podeljeval bronaste, srebrne in zlate medalje ženskam, ki so rodile po štiri, šest oziroma osem otrok, in jih tako spodbujal, da ostanejo v svoji tradicionalni vlogi doma. Nacionalni socializem se je s tem klicem k tradicionalnim vrednotam, skupaj z vojaškim nacionalizmom, ki ga je Hitler ponudil v odgovor na narodno ponižanje z versajsko pogodbo, prikupil mnogim v Nemčiji, in še najbolj kristjanom.«

Ena skupina pa je bila izrazito drugačna. »Jehovove priče,« piše v Betrayal, »niso hoteli sodelovati v nasilju ali rabi vojaške sile.« To je neogibno vodilo v silovit napad na to skupinico in mnoge člane so vtaknili v koncentracijska taborišča. Vendar drugi, ki so se izjavljali za Kristusove sledilce, niso niti trenili. Knjiga nadalje izjavlja: »Katoličani in protestanti so povečini do Jehovovih prič kazali bolj sovražnost kot naklonjenost in so posedovali bolj Hitlerjeve surove vrednote kot pa pacifistične vrednote Prič.« Njihov molk je nedvomno prispeval svoje k slabemu ravnanju s Pričami pod nacističnim režimom.

Medtem ko je vpletenost cerkve v nacistično politiko še vedno vir razgretih sporov, knjiga Betrayal imenuje Jehovove priče »verska skupina, ki ni hotela pritrjevati ali sodelovati s tem režimom«.