Majhno telo, veliko srce
KAKO bi se bilo pogovarjati z neznanci o Božjem kraljestvu, če bi vi v višino merili komaj 76 centimetrov? Laura vam to lahko pove. Pri 33 letih starosti je to njena višina, 76 centimetrov. Skupaj s svojo sestro Marío, ki je stara 24 let in visoka 86 centimetrov, živi v Quitu v Ekvadorju. Naj vam pojasnita, s kakšnimi ovirami se spoprijemata v svoji krščanski strežbi.
»Za to, da prideva na najino oznanjevalsko področje in na krščanske shode, pešačiva približno pol kilometra, preden ujameva avtobus. Od izstopne postaje hodiva še naslednjih petsto metrov, da prideva do drugega avtobusa. Na nesrečo naju pot vodi mimo petih hudih psov. Zelo se jih bojiva, ker se nama zdijo veliki kot konji. Za primer, če bi jih bilo treba pregnati, jemljeva s seboj palico, ki jo pred vstopom na avtobus skrijeva kje ob poti, da bi nama bila na razpolago, ko se vračava domov.
Priti v avtobus je za naju dobesedno velik korak. Da bi laže vstopili vanj, na avtobusnem postajališču stopiva na vrh kakega kupa zemlje. Nekateri vozniki zapeljejo h kupu, drugi ne. V tem primeru večja izmed naju pomaga vstopiti manjši. Da ujameva drugi avtobus, morava prečkati glavno prometno cesto – pravi napor za najine kratke noge. Dodaten izziv nama zaradi najine nizke postave pomeni težka torba za knjige. Da bi bila lažja, uporabljava žepno biblijo ter nosiva omejeno količino literature.
Že v otroštvu sva bili zelo zaprti vase. Sosedje vedo, da nama je bilo pogovarjati se z neznanimi ljudmi vedno strašljivo doživetje. Ko naju torej vidijo potrkati na njihova vrata, so presenečeni ter pod vtisom, in naju običajno poslušajo. Tam pa, kjer naju ne poznajo tako dobro, opazijo samo to, da sva pritlikavki; zato nama ne posvetijo vedno tiste resne pozornosti, ki si jo najino sporočilo zasluži. Vendar nama to, da občutiva Jehovovo ljubezen, daje pogum, da oznanjujeva naprej. Hrabri pa naju tudi premišljevanje o Pregovorih 3:5, 6.«
Laura in María kažeta, da lahko vztrajnost kljub telesnim oviram prinaša slavo Bogu. Apostol Pavel je molil za to, da bi mu bil odstranjen njegov ‚trn v mesu‘, verjetno kakšna telesna bolezen. Toda Bog mu je rekel: »Dosti ti je moja milost; zakaj moč moja se v slabosti izkazuje popolna.« Da, za to, da bi lahko služili Bogu, ni nujno, da moramo biti ozdravljeni kake telesne ovire. Popolno zanašanje na Boga nam lahko pomaga, da čimbolje izkoristimo naše okoliščine. Pavel je zaradi takega pogleda na svoj ‚trn v mesu‘ lahko dejal: »Kadar sem slab, tedaj sem močan.« (2. Korinčanom 12:7, 9, 10) Nekaj let kasneje je še napisal: »Vse morem v njem, ki me krepča.« (Filipljanom 4:13)
V sodobnem času Bog dovršuje velikansko delo po možeh, ženah in otrocih, ki so mu popolnoma predani. Številne med njimi slabí to ali ono. Čeprav vsi upajo, da jih bo Bog pod svojim Kraljestvom ozdravil, ne čakajo na to, da bi Bog najprej rešil njihove težave, in bi potem skušali narediti kaj v njegovi službi.
Ali trpite zaradi kake telesne slabosti? Pogum! Po svoji veri ste lahko med temi, kot so Pavel, Laura in María. Zanje se lahko reče enako, kot se je za verne može in žene starih dni: »Iz slabotnosti so postali močni.« (Hebrejcem 11:34, SSP)
[Slika na strani 8]
María
Laura
[Slika na strani 9]
María pomaga Lauri na avtobus
[Slike na strani 9]
‚Zelo se bojiva psov, ker se nama zdijo veliki kot konji.‘
Spodaj: Laura in María s človekoma, s katerima sta preučevali Biblijo