Kadar ‚so nam vetrovi nasprotni‘

Evangelist Marko je opisal resnični doživljaj Jezusovih učencev, ko so s čolnom skušali prečkati Galilejsko jezero, in pravi, da so ‚se mučili z veslanjem, kajti veter jim je bil nasproten‘. Jezus je bil še na obali, ko je opazil njihovo stisko, in jo čudežno ubral po jezeru do njih. Ko je stopil k njim v čoln, je veter ponehal. (Marko 6:48–51, SSP)

Isti biblijski pisec je poročal, kako je nekoč prej ‚nastal velik vihar‘. Takrat je Jezus ‚zapretil vetru in veter je prenehal in nastala je velika tihota‘. (Marko 4:37–39)

Danes sicer nimamo prednosti s svojimi očmi videti takih čudežnih dogodkov, lahko pa se od njih veliko naučimo. Tudi nas, nepopolne ljudi, ki živimo v nevarnih časih, lahko doletijo vetrovi nasprotovanja. (2. Timoteju 3:1–5) Včasih imamo morda celo občutek, da je stiska, povezana z osebnimi preizkušnjami, dosegla moč viharja. Toda na voljo nam je pomoč! Jezus vabi: »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vas bom poživil.« (Matevž 11:28, Ekumenska izdaja)

Kadar je videti, da ‚so nam vetrovi nasprotni‘, lahko izkusimo ‚veliko tihoto‘ v srcu. Kako? Tako, da zaupamo v zanesljive obljube Boga Jehova. (Primerjaj Izaija 55:9–11; Filipljanom 4:5–7.)