Ali se spomnite?

Ali ste v zadnjih številkah Stražnega stolpa našli kaj zase uporabnega? Zakaj si potem ne bi preskusili spomina z naslednjimi vprašanji:

◻ Kateri dve vprašanji pomagata mnogim kristjanom pri osebnem odločanju glede izbire zaposlitve?

Prvo ključno vprašanje je: Ali Biblija obsoja neko svetno delo? Drugo vprašanje pa je: Ali bi nekdo zaradi tega dela postal sokriv za dejanja, ki se jih obsoja? (15. 4., stran 28)

◻ Kako je bilo ‚stvarstvo podvrženo ničevosti‘? (Rimljanom 8:20, SSP)

Mi smo bili ,podvrženi ničevosti‘ zaradi ravnanja naših prvih staršev, Adama in Eve. To se je zgodilo, in sicer ,ne po [naši] volji‘ niti kot posledica posameznikove osebne odločitve, temveč smo to podedovali. Naša prva starša sta sicer lahko sedaj ponudila le nepopolnost, greh in smrt, toda Jehova jima je še vedno usmiljeno dovolil imeti otroke. Smrt se je razširila na vse ljudi in v tem pomenu je Bog ,podvrgel stvarstvo ničevosti‘. (1. 5., stran 5)

◻ Zakaj je logično reči, da bo ,gnusoba stala na svetem kraju‘ šele enkrat v prihodnosti? (Matevž 24:15)

V staroveškem vzorcu je bila ‚gnusoba, ki stoji na svetem kraju,‘ povezana z rimskim napadom pod vodstvom generala Gala leta 66 n. š. Novodobna vzporednica temu napadu, namreč izbruh ‚velike stiske‘, je še pred nami. (Matevž 24:21) ,Gnusoba razdejanja‘ naj bi torej stala na svetem kraju šele enkrat v prihodnosti. (1. 5., strani 16, 17)

◻ Kako bi lahko zaposlena oče in mati našla čas za svoje otroke?

Mati, ki je izčrpana po delovnem dnevu, bi lahko otroke zaprosila, naj skupaj z njo pripravijo obrok. Oče, ki mora ob koncu tedna postoriti cel kup reči, bi lahko nekatera opravila naredil skupaj z otroki. (15. 5., stran 6)

◻ Kaj morajo delati ti, ki ,hodijo po Jehovovem potu‘? (Jeremija 7:23)

Ti, ki hočejo živeti po Jehovovih načelih, morajo biti zvestovdani – odločeni služiti samo Njemu. Zaupati morajo – popolnoma verovati v to, da so Jehovove obljube zanesljive in se bodo izpolnile. Če želijo živeti po Jehovovih načelih, morajo ubogati – brez odstopanja morajo spoštovati njegove zakone in ravnati po njegovih visokih merilih. (Psalm 11:7) (15. 5., stran 14)

◻ Katere štiri pomembne odgovornosti lahko spolnjujejo ‚ljudje darovi‘? (Efežanom 4:8)

Lahko nas nežno popravljajo, ljubeče izgrajujejo, prispevajo k naši enotnosti z občino in nas pogumno varujejo. (Efežanom 4:12–14) (1. 6., stran 14)

◻ Kaj se lahko naučimo iz Pavlovega druženja s kakimi sto posamezniki, ki so omenjeni v Dejanjih apostolov in njegovih pismih?

Vedno bi morali delati skupaj z Božjo organizacijo, s svojo krajevno občino in soverniki. Njihovo pomoč, podporo in tolažbo potrebujemo v dobrih in slabih časih. (1. 6., stran 31)

◻ S katerim tridelnim sklepanjem bi lahko pomagali ljudem razmisliti o Stvarniku?

S sklepanjem o preciznosti, ki je vidna v prostranem vesolju, nastanku življenja na zemlji ter nesporni edinstvenosti človeških možganov, z vsemi njihovimi raznovrstnimi zmožnostmi. (15. 6., stran 18)

◻ Zakaj je razumevanje pomena Stvarnikovega osebnega imena tako pomembno?

Božje ime pomeni »On povzroča, da postaja« in poudarja, da se Bog namenja kaj narediti ter to tudi naredi. S tem ko poznamo in uporabljamo njegovo ime, lahko bolje razumemo, da izpolnjuje svoje obljube in da svoj namen dejavno uresničuje. (15. 6., stran 21)

◻ Kako lahko otroci sodelujejo v družinskem preučevanju Biblije?

Če je mogoče, naj ima vsak otrok svojo Biblijo in izdajo za preučevanje. Koga od otrok bi lahko prosili, da pojasni slike iz preučevalnega gradiva, drugemu pa bi lahko že prej dodelili, da bo prebral določen svetopisemski stavek. Starejšega otroka bi morda lahko spodbudili, naj pove, kako bi lahko preučevalno gradivo praktično uporabil. (1. 7., stran 15)

◻ Katere cilje bi lahko družina denimo vpletla v pripravo za občinske shode?

1. Da se vsak v družini pripravi za komentiranje na občinskih shodih, 2. da se vsak trudi komentirati s svojimi besedami, 3. da v odgovore zajema tudi svetopisemske stavke in 4. da razčleni gradivo glede na to, kako bi ga lahko osebno uporabil. (1. 7., stran 20)

◻ Kaj je ključ do dobrega zakona?

Za to, da bi odklenili in skusili dragocene radosti dobrega zakona, je nujno zdravo komuniciranje. To pomeni, da drug z drugim delimo občutke in misli. In k zdravemu komuniciranju sodijo stvari, ki krepijo, osvežujejo, so krepostne, hvalevredne in tolažilne. (Efežanom 4:29–32; Filipljanom 4:8) (15. 7., stran 21)

◻ Katera je ‚Jehovova pot‘? (Psalm 25:8, 9, 12)

Ta pot je pot ljubezni. Temelji na ravnanju po tem, kar je prav po Božjih merilih. Biblija to udejanjanje načelne ljubezni imenuje ‚boljša pot‘. (1. Korinčanom 12:31) (1. 8., stran 12)