‚Če sol postane plehka‘

ZARADI nje so se vojskovali. Uporabljali so jo kot plačilno sredstvo. V stari Kitajski so jo vrednotili takoj za zlatom. Da, sol je v očeh človeštva že dolgo nadvse cenjeno blago. Še danes ji pripisujejo zdravilne in antiseptične lastnosti, po vsem svetu pa jo rabijo tudi kot začimbo in sredstvo za konzerviranje.

Glede na to, da ima sol toliko zaželenih lastnosti in je tako zelo uporabna, ni presenetljivo, da je figurativno rabljena tudi v Bibliji. Mojzesovska postava je denimo zahtevala, da se mora vse, kar se daruje Jehovu na oltarju, posoliti. (3. Mojzesova 2:13) Tega niso počeli zaradi tega, da bi žrtvovanemu izboljšali okus, ampak verjetno zato, ker je sol pomenila očiščenje pokvarjenosti oziroma razkroja.

Jezus Kristus je v slovitem govoru na gori svojim sledilcem dejal: »Vi ste sol zemlje.« (Matevž 5:13) Jezus je s to izjavo hotel povedati, da bo lahko njihovo oznanjevanje o Božjem kraljestvu na poslušalce vplivalo ohranilno oziroma jim rešilo življenje. In res, tisti, ki so ravnali po Jezusovih besedah, so bili zaščiteni pred moralnim in duhovnim razkrojem družbe, v kateri so živeli in služili. (1. Petrov 4:1–3)

Vendar je Jezus v nadaljevanju opozoril: »Če pa sol postane plehka, [. . .] nobene moči nima več in treba jo je vreči stran, da jo ljudje pohodijo.« (Janko Moder) Biblicist Albert Barnes je glede tega komentiral, da je bila sol, ki so jo poznali Jezus in apostoli, »nečista, pomešana z rastlinskimi in zemeljskimi sestavinami«. Če je torej sol izgubila slanost, je najbrž preostalo »precej zemeljskih snovi«. »To pa,« je zapisal Barnes, »ni bilo za kaj uporabiti, razen [. . .] za posipavanje voznih ali sprehajalnih poti, kakor posipavamo s peskom.«

Kristjani bi upoštevajoč to opozorilo morali paziti, da ne bi nehali javno pričevati, ali pa se spustili v vedenje, ki ni všeč Bogu. Sicer bi se lahko duhovno pokvarili in postali neuporabni, kakor ‚sol, ki postane plehka‘.