V Izraelu izgovorjeno Božje ime
TRADICIONALNO judovstvo svojim pripadnikom že stoletja strogo prepoveduje izgovarjati Božje ime, Jehova. Mišna trdi, da kdor bi izgovoril Božje ime, ne bo imel »nobenega deleža v prihodnjem svetu«. (Sanhedrin 10:1)a
Tridesetega januarja 1995 pa je nekdanji sefardski glavni rabin v Izraelu namerno izgovoril Božje ime. To je naredil pri recitiranju tikuna, kabalistične obnovitvene molitve, ki jo molijo za to, da bi Bog vesolju povrnil nekoliko ubranosti, ki jo po mnenju vernikov kvarijo zle sile. V časopisu Yedioth Aharonoth od 6. februarja 1995 je pisalo: »Ta liturgija ima tako izjemno moč, da se lahko njeno besedilo najde samo v posebni knjižici, ki v javnosti ni naprodaj.« Mislijo, da prošnja s klicanjem Božjega imena v tem besedilu dobi posebno moč.
Omembe vredno pa je, da Biblija Božjim služabnikom zapoveduje uporabo Božjega imena, Jehova. (2. Mojzesova 3:15; Pregovori 18:10; Izaija 12:4; Zefanija 3:9; vse NW) V izvirnem hebrejskem bibličnem besedilu se to ime pojavlja skoraj 7000-krat. Toda Biblija svari pred zlorabljanjem Božjega imena. Tretja od desetih zapovedi se glasi: »Ne imenuj po nemarnem imena GOSPODA [Jehova, NW], svojega Boga, zakaj GOSPOD [Jehova, NW] ne pusti brez kazni njega, ki bi imenoval ime njegovo po nemarnem.« (2. Mojzesova 20:7) Kako bi se lahko Božje ime uporabljalo po nemarnem? V nekem komentarju Judovske založniške družbe piše, da lahko hebrejski izraz, preveden s »po nemarnem«, poleg ‚lahkomiselne rabe‘ Božjega imena, zaznamuje tudi »recitiranje nepotrebnega blagoslova«.
Kako naj bi torej gledali na kabalistično tikunsko obnovitveno molitev? Odkod izvira? V 12. in 13. stoletju n. š. je mistična oblika judovstva, imenovana kabala, postajala vse bolj priljubljena. V 16. stoletju je rabi Isaak Luria v kabalistično liturgijo uvedel »tikunim«. Božje ime so uporabljali kot mistično čarobno besedo, ki ima posebno moč, in to je postalo del kabalističnega obreda. Ali se vam zdi, da je to pravilna raba Božjega imena? (5. Mojzesova 18:10–12)
Kakor koli že boste odgovorili na to vprašanje, se boste strinjali, da je bilo javno izgovorjeno Božje ime v novodobnem Izraelu nadvse nenavaden dogodek. Vendar je sam Bog napovedal: »In porečete tisti dan: Hvalite GOSPODA [Jehova, NW], razglašajte ime njegovo, med ljudstvi oznanjujte dejanja njegova, spominjajte, da je vzvišeno ime njegove. Psalme pojte GOSPODU [Jehovu, NW], kajti prekrasno je storil; razvedi se to po vsej zemlji!« (Izaija 12:4, 5)
Na srečo se Jehovove priče v Izraelu, kakor tudi v več kot 230 državah po vsem svetu, trudijo po svojih najboljših močeh bližnjim pomagati, da bi si pridobili točno spoznanje o Jehovu. Upajo, da bodo še mnogi doumeli pomen svetopisemskih stavkov, kakršen je Psalm 91:14: »Ker mi je vdan v ljubezni, pravi Bog, ga hočem oteti; na varno ga postavim, ker pozna ime moje.«
[Podčrtna opomba]
a Mišna je zbirka komentarjev, ki so jo dodali svetopisemski postavi, in temelji na razlagah rabinov, imenovanih tanaím (učitelji). V pisno obliko so jo sestavili v poznem drugem in zgodnjem tretjem stoletju n. š.
[Slika na strani 28]
Tu v Negebu Jehovovo ljudstvo objavlja Jehovovo ime in njegovo Besedo
[Slika na strani 29]
Plakat z Božjim imenom