‚Kdo je dal modrost oblakom?‘

»KADAR vidite, da se na zahodu oblači, takoj pravite: ‚Dež bo,‘ in tako se zgodi. Kadar pa piha jug, pravite: ‚Vroče bo,‘ in je res.« Te v Lukeževem evangeliju zapisane Jezusove besede so zgledi vremenskih napovedi, kakršne so bile v navadi v starodavni Palestini. (Lukež 12:54, 55, Ekumenska izdaja) Ljudje so v določenih okoliščinah znali razbrati znamenja in točno napovedati, kakšno bo v kratkem vreme.

Danes pa meteorologi s pomočjo zelo zapletenih naprav, denimo satelitov v zemeljski orbiti, Dopplerjevega radarja in dokaj zmogljivih računalnikov, napovejo vreme tudi za daljša razdobja. Pa so napovedi velikokrat napačne. Zakaj?

Vreme je težko točno napovedati zaradi precejšnjega števila dejavnikov. Tako denimo lahko zadevo zapletejo nepredvidljive spremembe temperature, vlažnosti, zračnega pritiska ter hitrosti in smeri vetra. Zadevo še bolj zaplete medsebojni vpliv sonca, oblakov in oceanov, česar znanstveniki še ne razumejo povsem. Zato je napovedovanje vremena še vedno neeksaktna znanost.

Človekovo omejeno znanje o vremenu nas spomni na vprašanja, ki jih je zastavil Job: »Kdo rodi rosne kaplje? Iz čigavega telesa prihaja led [. . .] Ali moreš povzdigniti svoj glas do oblakov, da bi te pokrila obilica vode? [. . .] Kdo je položil modrost v zametke [oblakov, ali kdo je dal razumnost nebeškim pojavom, NW]? Kdo šteje oblake z modrostjo in nagiblje mehove neba?« (Job 38:28–37, SSP)

Odgovor na vsa ta vprašanja se glasi: ‚Ne človek, temveč Bog Jehova.‘ Resnično, ne glede na to, kako modri se nam morda zdijo ljudje, je naš Stvarnik daleč modrejši. In tudi rad nas ima, saj nam je, da bi lahko bili uspešni, na straneh Biblije dal na razpolago svojo modrost. (Pregovori 5:1, 2)