Ali vsi duhovniki verjamejo to, kar učijo?

NEKI ženi je pred kratkim umrl mož. Duhovnik ji pojasni, da njen soprog ni bil tako slab, da bi bil poslan v peklenski ogenj, a tudi ne dovolj dober, da bi šel naravnost v nebesa. Po duhovnikovih besedah torej trpi kazen, dokler ne bo postal primeren za nebesa. Ona plača duhovniku, da bi molil za moža, da bi ga prej izpustili iz kraja očiščevanja. Vdovi to zadostuje in misli, da to, kar ona tako iskreno verjame, verjame tudi duhovnik.

Ali bi bila po vaše ta vdova razočarana, če bi ugotovila, da njen duhovnik v posmrtno kazen v resnici sploh ne verjame? Mnogi so vznemirjeni nad spoznanjem, da veliko duhovnikov ne verjame v večino tega, kar uči. Ko National Catholic Reporter obravnava ta tako imenovani »kleriški problem, večji od spolnosti«, izjavlja: »Med kleriki na splošno je dovolj takih, ki ne verjamejo več v obstoj Boga ali v nauk o nagradah in kaznih ali v vstajenje [. . .], da to nevero kleriška kultura nosi s sabo kot del svojega ozračja, nekako tako kakor smog.«

Druge cerkve so v podobni dilemi. Neka raziskava med vikarji anglikanske cerkve je odkrila, da mnogi »ne verjamejo v temeljne postavke tradicionalne krščanske vere, kot so deviško rojstvo, Jezusovi čudeži in mesijev drugi prihod«, poroča avstralski Canberra Times.

Verski pisec George R. Plagenz se je spraševal, kako lahko duhovnik mirne vesti predava o veroizpovedi, v katero sam ne verjame. Neki duhovnik je povedal, da uvodno besedo veroizpovedi, »verujem«, enostavno zamenja. Dejal je: »Veroizpoved začnem tako, da rečem: ,VERUJEJO v Boga, Vsemogočnega Očeta . . .‘ « Plagenz je tako hinavščino imenoval »največja prevara v državi«.

Žal so mnogi zaradi take nevere in neiskrenosti klera razočarani nad vero nasploh. Vendar danes to ni edini moteči vidik vere. Večina obiskovalcev cerkve je poučena, da je Biblija Božja Beseda. Bi bili presenečeni, če bi izvedeli, da Biblija nekaterih že dolgo tega sprejetih cerkvenih naukov sploh ne uči? En zgled bo obravnaval naslednji članek.