Ali hrepenite po pravičnem svetu?

OBALI tega, čemur danes pravimo Cape Cod v Massachusettsu, ZDA, se bliža trojamborna dvokrovna lesena jadrnica. Posadka in 101 potnik na njej so izčrpani po 66-dnevnem bivanju na morju. Naporno plovbo prek Atlantskega oceana so opravili zato, ker so si prizadevali pobegniti pred verskim preganjanjem in gospodarsko stisko.

Potnikom tega plovila Mayflower so se ob pristanku 11. novembra 1620 iskrile oči v pričakovanju novega začetka. Večina odraslih moških izmed njih je v želji, da bi postavila temelj za boljši svet, dva dni za tem podpisala mayflowersko pogodbo. V njej so se dogovorili, da bodo sprejeli »pravične zakone, enake za vse«, v »splošni blagor kolonije«. Ali so se njihove sanje o svetu, ki je moralno pošten in nepristranski do vsakogar, o pravičnem svetu, uresničile?

Pogodba, sklenjena na krovu ladje Mayflower, še vedno velja za enega od vogelnih kamnov ameriškega vladnega sistema, kljub temu pa v Ameriki krivičnost ni nekaj neobičajnega, kakor tudi ne drugod po svetu. Za zgled razmislimo o človeku, ki ga je ranil strel policista, ko je po ropu prodajalne in streljanju v njenega lastnika skušal pobegniti. Tožil je policijo in mesto New York ter za odškodnino dobil več milijonov dolarjev.

Oglejmo si še en zgled. Medtem ko so študenti pravne šole v Pasadeni v Kaliforniji opravljali izpit iz prava, je eden od njih doživel napad in se zgrudil. Dva bližnja študenta sta takoj poskrbela za kardiopulmonalno oživljanje, dokler niso prišli zdravniki. Za dajanje pomoči sta porabila 40 minut. Ko pa sta odvetniškega uslužbenca zaprosila za nadomestni čas, da bi izpit končala, ju je ta zavrnil.

Naslednja zadeva je kaznovanje kriminalnih dejanj. Gospodarski analitik Ed Rubenstein je opozoril: »Večina zločinov se nikoli ne konča z aretacijo. Mnogi teh aretiranih ne gredo skozi kazenski postopek. Številne obsojene pogojno izpustijo. Iz kriminalčevega gledišča je pričakovana kazen možna, ne pa gotova.« Po podatkih glede vlomov je sklenil, da bo potencialni vlomilec »ušel zaporni kazni v več kot 98 odstotkov primerov«. Kadar pa je tveganje kazni majhno, je vse več kriminala in njegovih žrtev. (Propovednik 8:11)

Mnogokje se bogata manjšina še bolj bogati, revne množice pa se bojujejo z gospodarsko krivičnostjo. Takšna krivica vlada, kadar imajo ljudje zaradi svoje barve kože, etničnega porekla, jezika, spola ali vere komaj kaj možnosti, da si izboljšajo položaj ali celo da se preživljajo. Po časopisu The New York Times denimo »se skoraj četrtina milijarde ljudi v hinduistični južni Aziji (večina jih je v Indiji in Nepalu) rodi in umre kot nedotakljivi«. Zato med milijoni pustoši revščina, lakota in bolezen. V njihovem življenju se krivica razteza od zibelke do groba.

Kaj pa naj rečemo o krivicah, za katere se zdi, da so zunaj človeškega nadzora? Pomislite na dojenčke, ki se rodijo s prirojenimi napakami – slepi, zaostali ali deformirani. Mar ženska, ki rodi pohabljenega ali mrtvega otroka, medtem ko druge okoli nje pestujejo zdrava deteta, ne dobi občutka, da se ji godi krivica?

Krivice je žal vsepovsod polno pa tudi njenih posledic: brezmejnega trpljenja, ni miru, veselja in ne zadovoljstva. Mnogi se, ogorčeni nad krivico, ki so ji priča ali pa jo doživljajo, zatekajo k nasilju in s tem človeško trpljenje le še povečujejo. Večina vojn se bíje zato, ker ljudje menijo, da se jim dela krivica.

Zakaj človek ne more ustvariti pravičnega sveta? Ali je takšen svet le sen?

[Navedba vira slike na strani 3]

Corbis-Bettmann

[Slika na strani 4]

Sklenitev mayflowerske pogodbe

[Vir slike]

Corbis-Bettmann