Zakaj so ti časi tako hudi
KO SE usedete, da bi brali časopis, gledali televizijske novice ali poslušali radijsko informativno oddajo, pričakujete slabe novice, kajne? Verjetno niste presenečeni, ko izveste, da neka dolgotrajna vojna še vedno besni, da so nasilna hudodelstva še vedno v razmahu ali da lakota še vedno spodjeda moč neke države v razvoju.
Če živite nekoliko stran od tega dogajanja, vas takšna poročila verjetno ne obremenjujejo preveč. Saj kdo si navsezadnje lahko privošči, da bi sočustvoval z vsemi trpečimi množicami ljudi? Težko pa ostanemo neprizadeti, ko se zavemo, kako trpijo posamezniki. Drugače povedano: eno je brati o neki vojni in razmišljati o statistikah nesreč, čisto nekaj drugega pa je brati o malem Adnanu, devetletnem bosanskem fantiču, čigar mati je bila ubita, ko je bomba razrušila njihov dom. Čez samo nekaj mesecev, ko je z očetom hodil po ulici, je ostrostrelec očeta usodno ustrelil. Le nekaj tednov kasneje mu je na šolskem dvorišču pred očmi izkrvavela še sestra, kot žrtev artilerijske granate. Ko so zdravniki zdravili Adnana, ki ga je mučila travma, so ugotovili, da je otopel in da ne kaže nobenih čustev, niti radovednosti. Ure budnosti so mu grenili strahovi in prebliski iz preteklosti, med spanjem pa so ga nočne more oropale vsakršnega počitka. Adnan ni nobena statistika. Je otrok, ki trpi, in ne moremo si pomagati, da z njim ne bi sočustvovali.
Tako je tudi z drugimi svetovnimi tegobami. Eno je brati o lakoti, čisto nekaj drugega pa je videti sliko petletne deklice z napihnjenim trebuščkom in koščenimi udi, žrtev gladu, v kateri je še komaj kaj življenja. Eno je brati o statistiki kriminala, čisto nekaj drugega pa je slišati o ostareli vdovi, ki so jo surovo pretepli, oropali in posilili. Eno je brati o propadu družine, čisto nekaj drugega pa je izvedeti, da je neka mati namerno izstradala lastnega otroka in ga hudobno zlorabila.
Brati o teh rečeh je boleče. Koliko hujše pa je šele, ko ena teh svetovnih nesreč zadene nas neposredno! Kadar sami trpite zlo, vas lahko širši vpogled v stanje, ki ga kažejo svetovne novice, popolnoma preplavi. Človeka kar zmrazi, ko se zave, da trpljenje zaradi hudodelstev, vojn, lakote in bolezni narašča v tolikšnem obsegu, kot ga v človeški zgodovini še ni bilo. Posledice doživljanja resničnosti 20. stoletja so lahko zelo resne – običajne so zaprepadenost, strah in depresija.
Ljudje mnogih ver iščejo odgovore na zaskrbljujoča vprašanja, kot sta: Zakaj je stanje tako slabo? Kam gre človeštvo?
Današnje vere žal le redko zadovoljivo odgovorijo. Ko ste najprej videli vprašanje na naslovnici te revije, ste se morda odzvali s skepticizmom, kar je pravzaprav razumljivo. Fundamentalistične vere pogosto skušajo razlagati iz Biblije to, česar v njej enostavno ni – točni dan in uro propada tega sveta. (Glej Matevž 24:36.) Izdajatelji te revije raje pustijo, da se Biblija razlaga sama. Morda boste presenečeni nad tem, da biblijska razprava o zadnjih dneh temelji na dejstvih in je razumna. Biblija pa ne razlaga le, zakaj je stanje tako slabo. Daje nam tudi upanje za prihodnost, upanje, ki resnično tolaži. Da bi se o tem prepričali, vas vabimo, da pretehtate naslednje članke.
[Navedba vira slike na strani 3]
Jobard/Sipa Press