Še ena zmaga za Jehovove priče v Grčiji

ŠESTEGA oktobra 1995 je atensko tričlansko nižje kazensko sodišče obravnavalo zadevo, pri kateri sta bila vpletena dva polnočasna strežnika Jehovovih prič. Obtožili so ju spreobračanja, tožbo proti njima pa je vložil neki policist, potem ko sta ga obiskala na domu.

Iz vprašanj, ki jih je postavila predsedujoča sodnica, je bilo jasno, da jo zelo zanima delo Jehovovih prič. Vprašala je na primer: »Kako dolgo že opravljate to delo? Kako so ljudje v preteklih letih ravnali z vami? Kakšen je odziv na vaše delo? Kaj rečete ljudem pri vratih?« Dala sta odlično pričevanje, ki so ga vsi navzoči v sodni dvorani pozorno poslušali.

Na veliko presenečenje Prič je celo tožilec spregovoril v njihovo korist. »Jehovove priče nimajo le ustavne pravice, da verjamejo v svojega Boga in ga častijo,« je pripomnil v sklepnem govoru, »ampak da tudi širijo vero po hišah, na trgih in ulicah ter da brezplačno razdeljujejo literaturo, če to želijo.« Tožilec je navedel različne oprostilne sodbe sodišč in državnega sveta. Spomnil je tudi na zadevo Kokkinakis proti Grčiji, pri katerem je Evropsko sodišče za človekove pravice razsodilo v prid Jehovovih prič.a »Upoštevajte, prosim,« je tožilec opozoril, »da je Grčija pri tej zadevi celo plačala globo. Kadar naj bi torej sodili take primere, bi morali biti zelo previdni. V prvi vrsti jih pravzaprav sploh ne bi smeli predložiti sodišču.«

Po tožilčevem govoru odvetnik Prič skorajda ni imel več kaj povedati. Vseeno pa je izkoristil priložnost in poudaril, da je zakon o spreobračanju protiustaven in da je zaradi njega Grčija padla v zadrego na mednarodni ravni.

Predsedujoča sodnica se je samo spogledala z drugima sodnikoma, in brat in sestra sta bila soglasno oproščena. Sodni proces, ki je trajal uro in deset minut, je tako bil zmaga za Jehovovo ime in Njegovo ljudstvo.

Odkar je Evropsko sodišče za človekove pravice obravnavalo zadevo Kokkinakis, je, kar se tiče primerov spreobračanja, to že četrta oprostitev po vrsti. V Grčiji se Jehovove priče veselijo, da problemov v zvezi z oznanjevanjem tako rekoč ni več in da lahko nemoteno delajo naprej.

[Podčrtna opomba]