So vse božansko razodetje?

ALI bi lahko bil Božji duh, ki je navdihnil sveto Biblijo, odgovoren tudi za druge knjige, ki so po mnenju nekaterih svete? (2. Timoteju 3:16) To vprašanje je zastavila italijanska jezuitska revija (La Civiltà Cattolica), ki jo izdajajo »pod nadzorom [vatikanskega] Državnega sekretariata«, in zato v katoliških krogih tudi nekaj velja.

»Bog je po delovanju Svetega duha zasejal seme Besede tudi v nekatere svete knjige nejudovskega in nekrščanskega izročila,« pravi jezuitska revija. Jezuiti menijo, da »svete« knjige, kot sta zoroastrska Avesta ali konfucijanske Štiri knjige, niso bile napisane »čisto brez takšnega ali drugačnega vpliva Svetega duha, zato vsaj do neke mere vsebujejo ,božansko razodetje‘ «.

Kljub temu pa članek zadevo še razjasni. »Ni vse, kar je v takšnih svetih knjigah, Božja beseda,« pravi in dodaja, da je na pisce teh knjig morda »vplivalo politeistično oziroma filozofsko okolje«, v katerem so ti živeli in delovali. Po besedah Marca Politija, vatikanskega dopisnika italijanskega časopisa La Repubblica, se s tem stališčem »odpirajo nekoč malo verjetne možnosti v odnosih med Katoliško cerkvijo in velikimi zgodovinskimi verami« in se krepi duh medverskih molitvenih sestankov, podobnih tistemu v Assisiju leta 1986, ki ga je tako energično podprl Janez Pavel II.

Jehova ni Bog nereda in zmešnjave. (1. Korinčanom 14:33) Zato nimamo upravičenega razloga za sklep, da bi s svetim duhom oziroma dejavno silo navdihnil, četudi le odlomek knjig, ki niso v popolnem soglasju z njegovo Besedo, Biblijo. Krščanski apostol Pavel ni spodbujal ekumenskega zbliževanja različnih »verskih tradicij«, temveč je pisal, da obstaja ,eno upanje, en Gospod, ena vera, en krst‘. (Efežanom 4:4, 5)

To ,eno upanje‘ je odvisno od vere v Jezusa Kristusa. Zato Biblija pravilno pravi: »V nikomer drugem ni zveličanja; zakaj ni ga tudi pod nebom ljudem danega drugega imena, po katerem bi se mi mogli zveličati.« (Dejanja 4:12) Nobena druga »sveta knjiga« ne predstavlja Jezusa kot osrednjo osebnost pri uresničevanju Božjih namenov. Le Biblija, če jo sprejmemo kot Božjo Besedo, nas lahko pouči o ljubeči rešilni pripravi Boga Jehova. (Janez 17:3; 1. Tesaloničanom 2:13)