Vprašanja bralcev

Ali bi bilo za kristjana modro, če bi iskal pomoč pri praktikih, ki se ukvarjajo z duševnim zdravjem?

Poročila iz nekaterih dežel kažejo, da je v teh »zadnjih dneh« vedno več čustvenih in duševnih bolezni. (2. Timoteju 3:1) Kristjani zelo sočustvujejo, kadar te prizadenejo njihove sovernike, vendar se zavedajo, da se mora vsak sam odločiti o tem, ali naj išče zdravljenje za svojo bolezen, in če da, kakšno naj bo.a »Vsak namreč bo nosil svoje breme.« (Galatom 6:5) Nekateri, ki močno trpijo zaradi shizofrenije, bipolarne motnje, hujše klinične depresije, obsesivnokompulzivne motnje, samodestruktivnosti in drugih stresnih motenj, lahko ob ustrezni strokovni pomoči zaživijo dokaj normalno.

Ponekod je povpraševanje po terapiji postalo zelo modno. Mnogokrat pacient ne trpi za hudo duševno motnjo, ampak ima težave s spoprijemanjem s kakimi razmerami v življenju. Pri tem, kako reševati težke življenjske probleme, pa nam najučinkoviteje pomaga Biblija. (Psalm 119:28, 143) Po njej Jehova daje modrost, razsodnost in pravo spoznanje – reči, ki nas duševno in čustveno krepijo. (Pregovori 2:1–11; Hebrejcem 13:6) Včasih se morda zvesti Božji služabniki izražajo nerazumno zaradi hujšega notranjega razburjenja. (Job 6:2, 3) Te Jakobov list 5:13–16 spodbuja, naj se po pomoč in nasvet oglasijo pri starešinah. Neki kristjan je morda duhovno bolan, ali pa je v stiski zaradi nespremenljivih okoliščin ali mučnih stresov, lahko pa ima občutek, da je žrtev krivičnosti. (Propovednik 7:7; Izaija 32:2; 2. Korinčanom 12:7–10) Tak človek lahko poišče pomoč pri starešinah, ki ,ga bodo mazilili z oljem‘ (vešče mu bodo dali tolažilen biblijski nasvet) in tudi ,molili [. . .] nad njim‘. Rezultat? »Molitev vere bo pomagala bolniku, in Gospod [Jehova, NW] ga ozdravi [potrtosti ali občutka, da ga je Bog zapustil].«

Kaj pa, če človekova duševna stiska in motenost ne preideta, kljub vešči pomoči duhovnih pastirjev? V takih razmerah se nekateri odločijo za telesni pregled. (Primerjaj Pregovori 14:30; 16:24; 1. Korinčanom 12:26.) Za čustveno oziroma duševno stisko namreč lahko stoji telesni problem. V nekaterih primerih je zdravljenje le-tega pomagalo čustveno bolnemu človeku.b Če pa zdravnik ne ugotovi nobene telesne težave, potem lahko po pacientovi prošnji priporoči strokovnjaka za duševno zdravje. Kaj tedaj? Kot že rečeno, odločitev mora pretehtati vsak sam. Drugi ne bi smeli ne kritizirati ne soditi. (Rimljanom 14:4)

Uporabljati bi morali zdravo pamet in skrbeti za to, da ne bi pozabili na biblijska načela. (Pregovori 3:21; Propovednik 12:13) Kadar so pacienti telesno bolni, lahko izbirajo med različnimi oblikami zdravljenja, od ortodoksne medicine do terapij, kot so naturopatija, akupunktura in homeopatija. Tudi praktikov, ki se ukvarjajo z duševnim zdravjem, je več vrst. Med njimi so analitski psihoterapevti in drugi, ki morda kopljejo po pacientovi osebni zgodovini, da bi ugotovili vzroke vedenjskih motenj ali bolečih čustev. Vedenjski psihoterapevti morda skušajo pomagati pacientu navaditi se novih vedenjskih vzorcev. Nekateri praktiki, ki se ukvarjajo z duševnim zdravjem, menijo, da bi morali večino duševnih bolezni zdraviti z zdravili.c Drugi pa, kot kažejo poročila, priporočajo dieto in vitamine.

Pacienti in njihove družine bi pri razmišljanju o izbiri morali biti previdni. (Pregovori 14:15) Profesor Paul McHugh, direktor Oddelka za psihiatrijo in vedenjske znanosti na Medicinski univerzitetni šoli Johna Hopkinsa, je glede profesije, ki se ukvarja z duševnim zdravjem, pomenljivo dejal, da »je to medicinska umetnost v povojih. Ustreznost predlogov je pri motnjah najkompleksnejšega dela človekovega življenja (mišljenja in vedenja) težko dokazati.« Te razmere odpirajo vrata ekscentričnosti in prevari, pa tudi zdravljenju, ki z najboljšimi nameni naredi več škode kot koristi.

Omeniti je treba tudi, da imajo psihiatri in psihologi strokovno, podiplomsko izobrazbo, medtem ko mnogi drugi brez strokovne usposobljenosti delajo, ne da bi bili kot svetovalci oziroma terapevti nadzorovani. Nekateri so porabili veliko denarja za posvete pri takih neusposobljenih ljudeh.

Celo pri strokovno izpopolnjenih, usposobljenih strokovnjakih za duševno zdravje, je treba marsikaj premisliti. Ko izbiramo zdravnika ali kirurga, se moramo prepričati, ali bo spoštoval naše na Bibliji temelječe poglede. Podobno bi bilo nevarno, da bi iskali nasvet pri takem strokovnjaku, ki ne spoštuje naših verskih in moralnih pogledov. Mnogi kristjani si kljub duševni in čustveni motenosti močno prizadevajo imeti »isto mišljenjsko držo, kot jo je imel Kristus Jezus«. (Rimljanom 15:5, NW) Upravičeno jih zanima stališče vsakega, ki bi lahko vplival na njihovo razmišljanje ali vedenje. Nekateri praktiki menijo, da je vsaka omejitev, ki jo nalaga svetopisemska vera, nepotrebna in potencialno škodljiva duševnemu zdravju. Morda odobravajo, celo priporočajo reči, ki so v Bibliji obsojane, kot sta homoseksualnost ali zakonska nezvestoba.

Te zamisli spadajo v to, kar je apostol Pavel imenoval ,nasprotja znanosti, ki se po krivem tako imenuje‘. (1. Timoteju 6:20) Nasprotujejo resnici o Kristusu in so del ,modrijanstva in prazne prevare‘ tega sveta. (Kološanom 2:8) Biblijski preskusni kamen je jasen: »Ni modrosti, ni znanja, ni sveta proti GOSPODU.« (Pregovori 21:30) Praktiki, ki se ukvarjajo z duševnim zdravjem in ki pravijo »hudemu dobro in dobremu hudo«, so »slaba družba«. Namesto da bi pomagali ozdraviti nestabilnega duha, bodo ,pokvarili dobre nravi‘. (Izaija 5:20; 1. Korinčanom 15:33, EI)

Kristjan, ki meni, da potrebuje pomoč strokovnjaka, bi se zato moral skrbno pozanimati, kakšne so njegove kvalifikacije, stališče in sloves ter morebitni učinek kakršnega koli predlaganega zdravljenja. Če zaskrbljeni tega ne more storiti sam, mu morda lahko pomaga zrel tesni prijatelj oziroma sorodnik. Kristjanu, ki ni prepričan o razumnosti določenega zdravljenja, morda lahko pomaga pogovor s starešinami v občini, čeprav se bo na koncu odločil sam (ali pa starši oziroma mož in žena skupaj).d

Danes lahko znanost za lajšanje trpljenja naredi veliko več kot v preteklosti. Vendar še vedno obstaja mnogo za zdaj neozdravljivih bolezni, tako telesnih kot duševnih, ki jih je v tej stvarnosti treba prenašati. (Jakob 5:11) Medtem pa »zvesti in preudarni suženj«, starešine in vsi drugi v občini iztegujejo roko sočutja in podpirajo bolne posameznike. Moči jim daje tudi sam Jehova, da bi zdržali, dokler ne bo nastopil veličastni trenutek, ko bolezni ne bo več. (Matevž 24:45, NW; Psalm 41:1–3; Izaija 33:24)

[Podčrtne opombe]